praménka -e ž (ẹ̑)
agr. ovca z mešano volno: gojiti pramenke
♦ elektr. pramenasta žica
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
predívnica -e ž (ȋ)
nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice
nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice
SSKJ²
prepelíčar -ja m (ȋ)
1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro
2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje
1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro
2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje
SSKJ²
prevrtáč -a m (á)
zool. golob, ki se v letu prevrača: gojiti prevrtače / golob prevrtač je začel krožiti in se prevračati
zool. golob, ki se v letu prevrača: gojiti prevrtače / golob prevrtač je začel krožiti in se prevračati
SSKJ²
prímula -e ž (ȋ)
lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije
lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije
SSKJ²
SSKJ²
pŕsi -i ž mn. (r̄)
1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi
// v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi
// ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led
2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga
● ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje
♦ gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine
1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi
// v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi
// ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led
2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga
● ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje
♦ gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine
SSKJ²
ptíčar -ja m (ȋ)
1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke
2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar
// lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji
1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke
2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar
// lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji
SSKJ²
pulárd -a m (ȃ)
agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard
agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard
SSKJ²
púra -e ž (ū)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
SSKJ²
purán -a m (ȃ)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana
// samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo
● ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana
// samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo
● ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
SSKJ²
rabárbara -e ž (á)
vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare
vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare
SSKJ²
ráca -e ž (á)
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
SSKJ²
rámija -e ž (á)
bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea: gojiti ramijo
// tekst. vlakna te rastline: presti ramijo
bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea: gojiti ramijo
// tekst. vlakna te rastline: presti ramijo
SSKJ²
ránč -a m (ȃ)
1. v ameriškem okolju veliko živinorejsko posestvo: na ranču gojiti govedo; farme in ranči
2. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena možnost jahanja: ranč je odprt vse leto
3. počitniška hiša na deželi s pripadajočim travnikom: kupiti razkošen ranč; ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč
1. v ameriškem okolju veliko živinorejsko posestvo: na ranču gojiti govedo; farme in ranči
2. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena možnost jahanja: ranč je odprt vse leto
3. počitniška hiša na deželi s pripadajočim travnikom: kupiti razkošen ranč; ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč
SSKJ²
ranína -e ž (í)
1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
SSKJ²
rastlinják -a m (á)
pokrit prostor za gojenje rastlin: ogrevati rastlinjak; gojiti rastline v rastlinjaku; streha rastlinjaka
pokrit prostor za gojenje rastlin: ogrevati rastlinjak; gojiti rastline v rastlinjaku; streha rastlinjaka
SSKJ²
razhúdnikovka -e ž (ȗ) nav. mn.
skupina rastlin iz reda Solanales, v katero spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika, paradižnik in ki vsebujejo solanin ali druge toksične alkaloide: gojiti razhudnikovke
skupina rastlin iz reda Solanales, v katero spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika, paradižnik in ki vsebujejo solanin ali druge toksične alkaloide: gojiti razhudnikovke
SSKJ²
rénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ²
répnik -a m (ẹ̑)
1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke
1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 223
Dostopnost