Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kákati kákam nedovršni glagol [kákati]
    evfemistično izločati odvečne snovi iz črevesja po prebavljanju
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...
Celotno geslo eSSKJ
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]
    1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
      3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
slême sleména samostalnik srednjega spola [slême]
    1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi
    2. enakomerno visoka, podolgovata vzpetina, navadno z nekoliko zaobljenim in poraščenim vršnim delom, ali vrh take vzpetine
    3. iz agronomije močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice
ETIMOLOGIJA: = cslov. slěmę, hrv. sljȅme, srb. slȅme, češ. slemeno < pslov. *selmę, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
golóbar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z golobi: bil je navdušen golobar
SSKJ²
golóbarstvo -a s (ọ̑)
ukvarjanje z golobi: pospeševati golobarstvo
SSKJ²
grléti -ím nedov. (ẹ́ í)
ekspr. oglašati se z grlenim glasom: golobi, grlice grlijo; pren. deklice so veselo grlele
SSKJ²
grmúša -e ž (ú)
zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik1: grmuše in golobi
SSKJ²
hudírjev -a -o prid. (í)
evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave
    hudírjevo prisl.:
    hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal
SSKJ²
nadzídek -dka m (ȋ)
1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki
2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi
3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora
SSKJ²
nazídek -dka m (ȋ)
knjiž. nadzidek: nad oboki se dviga nazidek; mostovž z nazidki / golobi so posedali na nazidkih šole / podstrešni nazidek
SSKJ²
obletávati -am nedov. (ȃ)
1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo
2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče
3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje
5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi; dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
● obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledoval
    obletávati se 
    izgubljati liste, iglice: gozd se obletava / listje se obletava odpada; pren., knjiž. ta teorija se že obletava
    // star. osipati se: cveti, rože se obletavajo
    obletavajóč -a -e:
    obletavajoče se drevje
SSKJ²
okrájek -jka m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
SSKJ²
opériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico
    opériti se 
    dobiti perje: mladiči se še niso popolnoma operili
    opérjen -a -o:
    vojaki v operjenih čeladah; golobi so lepo operjeni; ekspr. biti po pavje operjen
SSKJ²
pásemski -a -o [pasəmski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pasmo: pasemski znaki / pasemski golobi, psi / pasemske organizacije imajo sezname uspešnih nastopov psov
SSKJ²
pepélnat -a -o [pepelnat in pepeu̯nat] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve
// ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba
    pepélnato prisl.:
    pepelnato sivi lasje
SSKJ²
podgána -e ž (á)
1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane
2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi
♦ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
SSKJ²
pokídati -am dov. (í ȋ)
1. star. skidati1: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali
    pokídati se ekspr.
    1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
    2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
    ●     ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
SSKJ²
ponečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. umazati, ponesnažiti: ponečediti tla
// star. z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko
    ponečéditi se 
    iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače
    ponečéden in ponečêjen -a -o:
    od muh ponečedena izložba
SSKJ²
preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ī á ā; ī í)
1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca
2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila
● knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje
    preplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se
    prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja
    preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o
    1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica; preplašena je odskočila
    2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti
SSKJ²
prifrčáti -ím dov. (á í)
ekspr. frčeč prileteti: golobi so prifrčali na trg / kamen mu je prifrčal mimo ušes / pog. prifrčati z letalom pripeljati se
Število zadetkov: 61