grtánec -nca m (á)
nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov)
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
pogôltniti -em [pogou̯tniti] dov. (ó ȏ) nav. ekspr.
1. z goltanjem zaužiti: zadnje grižljaje je kar pogoltnil; na hitro je pogoltnil kozarec vina
// požreti: kača je pogoltnila žabo / pogoltniti slino / požar je pogoltnil več hektarov gozda
2. narediti, da kaj ni
a) več vidno: može je pogoltnil gozd; zrl je za njim, dokler ga ni pogoltnila tema
b) slišno: šumenje je pogoltnilo hrup mesta; ropot je pogoltnil njegove besede
3. ne izreči, zamolčati: pogoltnil je kletvico; svoj odgovor je moral pogoltniti
// ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: teh očitkov ni mogoče mirno pogoltniti; pogoltniti žalitev
// obvladati, zadržati: pogoltniti jezo
● ekspr. to delo mu je pogoltnilo veliko časa zanj je porabil; ekspr. hiša mu je pogoltnila vse prihranke vse je porabil zanjo; ekspr. vse, kar sva tukaj govorila, naj pogoltnejo stene o tem molči, ne govori nikomur
1. z goltanjem zaužiti: zadnje grižljaje je kar pogoltnil; na hitro je pogoltnil kozarec vina
// požreti: kača je pogoltnila žabo / pogoltniti slino / požar je pogoltnil več hektarov gozda
2. narediti, da kaj ni
a) več vidno: može je pogoltnil gozd; zrl je za njim, dokler ga ni pogoltnila tema
b) slišno: šumenje je pogoltnilo hrup mesta; ropot je pogoltnil njegove besede
3. ne izreči, zamolčati: pogoltnil je kletvico; svoj odgovor je moral pogoltniti
// ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: teh očitkov ni mogoče mirno pogoltniti; pogoltniti žalitev
// obvladati, zadržati: pogoltniti jezo
● ekspr. to delo mu je pogoltnilo veliko časa zanj je porabil; ekspr. hiša mu je pogoltnila vse prihranke vse je porabil zanjo; ekspr. vse, kar sva tukaj govorila, naj pogoltnejo stene o tem molči, ne govori nikomur
Število zadetkov: 2
Dostopnost