Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

brák bráka samostalnik moškega spola [brák]
    srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič, gonjač
STALNE ZVEZE: brak jazbečar
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
Pravopis
brakír -ja m z -em člov. (í) |gonjač|
brakírjev -a -o (í)
Čebelarstvo
čebéla -e ž
Čebelarstvo
čebéla délavka -e -e ž
Bovški
godrnjač gl. gonjač, gonjalo
gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč]
    2. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonjač
STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič
ETIMOLOGIJA: goniti
Celotno geslo Etimološki
gonīti gọ́nim nedov.
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: goniti
SSKJ²
gonjáč -a m (á)
1. kdor goni, vodi živino: gonjači konj; slišalo se je pokanje bičev in vpitje gonjačev / bil je za gonjača / orali so brez gonjača
2. lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca: za lov so najeli veliko gonjačev; lajanje psov in vpitje gonjačev
3. lov., rabi se samostojno ali kot prilastek brak, gonič: na vrvici je vodil pse gonjače
Pravopis
gonjáč -a m z -em člov. (á) ~ konj; ~i na lovu; živ. psi ~i goniči
gonjáčev -a -o (á)
Celotno geslo Sinonimni
gonjáč -a m
lov. kdor goni divjad pred stojišče lovcapojmovnik
SINONIMI:
lov. pogonič, knj.izroč. priganjač
GLEJ ŠE SINONIM: gonič
gonjač2
Pleteršnik
gonjáč, m. 1) der Viehtreiber, Mur., Cig., Jan.; — kdor vpreženo živino pri pluženju goni, Pjk. (Črt.); — 2) der Treiber auf der Jagd, Cig., LjZv., BlKr.; — 3) der Radtreter, Cig.
Celotno geslo Pohlin
gonjač [gonjáč] samostalnik moškega spola

kdor goni divjad pred lovca; gonjač

Pravopis
..jáč m. prip. obr. (á) člov. 'vršilec' gonjáč, kurjáč
Pravopis
kamélar -ja m s -em člov. (ẹ̑) |gonjač|
kamélarjev -a -o (ẹ̑)
Pleteršnik
korant, m. 1) korant je gonjač oračev na pustni dan (ein wild aussehender Mann in rauhem Pelz, mit Hörnern), vzhŠt.-C.; — (korȃnt = kurent, Notr.); — 2) der grüne genießbare Teichfrosch, Hal.-C.
Celotno geslo Pohlin
mezgar [mǝzgár] samostalnik moškega spola

gonjač mezgov

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]
    1. oddajati glas, zvok
      1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
    2. odzivati se na klic, poziv
    3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
    5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: oglasiti se
Število zadetkov: 24