Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gorak gl. gorek
SSKJ²
gôrek in gorák gôrka -o in -ó prid., gorkêjši (ó ȃ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: gorka postelja; gorka soba; gorko spomladansko sonce; pren. imel je prijazen, gorek dom
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: bil je zavit v gorek plašč; mene ne zebe, imam gorko obleko
3. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom nenaklonjen, sovražen: gorek mi je; že dalj časa sta gorka drug drugemu; vsak dan so nam bolj gorki
4. star. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: gorka prijateljeva prošnja; izpolnil je njegovo gorko željo / gorek poljub
● ekspr. precej gorke krvi je je temperamenten, živahen; ekspr. novico ji je še gorko nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; star. imel je gorko srce za reveže bil je dober, usmiljen
    gorkó in gôrko prisl.:
    gorko čutiti, obžalovati; sonce gorko sije; gorko zakurjena soba
    gôrki -a -o sam.:
    ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; pog., ekspr. prisolil mu je par gorkih dal mu je nekaj klofut; pog. še nič gorkega ni imel danes v želodcu še nobene tople jedi ni pojedel; tu smo na gôrkem in górkem

Slovenski pravopis

Pravopis
..ák2 -ka -ó prip. obr. (ȃ ọ́/á/é ọ̑) gorák, sladák, težák
Pravopis
gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~a
gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|
gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|
gôrkost -i ž, pojm. (ó)

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
pêlin Frazemi s sestavino pêlin:
dáti kómu pêlin, delíti pêlin, dobíti pêlin, grênek kot pêlin, kàkor bi zrásel iz pelína, posláti kóga po pelína
Celotno geslo Frazemi
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
górek -rka prid.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gorȃk, górka, adj. = gorek.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
gorak [gorȃk] (gorek) pridevnik

topel, gorek

Celotno geslo Pohlin
gorek

GLEJ: gorak

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
gorko prislov

PRIMERJAJ: gorak, gorek

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
flisik prid., F9, aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres nehanîa; diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; disquisitio, fliſſik ṡyṡkanîe, ſpraſhovanîe; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; navus, -a, -um, fliſſik; officiosus, -a, -um, poſluṡhezh, perluden, lubeṡniu, fliſſik; operosus, -a, -um, délovin, fliſſih, fliſſik; perdiligens, cilu ſylnu fliſſik
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
mlačen prid., F12, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn; praetepere, poprei ṡmlazhiti, mlazhnu ſturiti; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil; tepefacere, mlazhnu sturiti; tepefieri, mlazhin perhajati; tepere, mlazhnu biti; tepescere, mlazhnu ratati; tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel; tepidare, mlazhiti, mlazhnu délati; tepidus, -a, -um, mlazhin; teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven
Vorenc
mrzel prid., F17, alsus, -a, -um, marsil; aquilonius ventus, marẛel veiter; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervere, omraṡiti, merṡlu ſturiti, ohladiti; febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; frigere, merṡlu biti; frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati; frigidus, -a, -um, merṡel; gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel; imber gelidus, merṡel deṡh; inalgescere, ṡmarsniti, marṡlu ratati; incallidus, -a, -um, negorák, merṡel; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó; perfrigidus, -a, -um, ſylnu marṡel; praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu marṡil; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil
Vorenc
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
Vorenc
ognjen prid., F7, candere, reṡbélenu biti, ognîenu; diſseptum, -ti, tudi en gvelbizh ẛa ognîeno sylo; igneus, -a, -um, ognîen; ignipes, -dis, kateri noſſi ogîn na nogah, ognîenih núg; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; lampades ignis, ognîene lampe; vapor ignis, ognîena ſopariza, ali ṡharki
Vorenc
ogreti dov., F3, focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; refovere, ṡupèt ogréti, v'gorku ṡaviti, ṡupèt k'mozhi perpraviti
Vorenc
ogreti se dov., obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti
Vorenc
pregnan prid., F17, argutus, tenák, pregnán, madál; astutus, pregnán, kunſtin, preverṡhen, ſhegau, prekunſhtin; calidus, gorák, ali vrozh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; callidus, en ẛavyt zhlovik, moder, pregnán, ſhegou; captiosus, -a, -um, polhen golufie, kir ẛna s'beſſédo vjeti, pregnán; discolus, pregnán, zhudin; perargutus, -a, -um, ṡlu pregnán, ſylnu tenák, cilú hiter; perastutus, -a, -um, salú ſhegou, inu pregnán, cilú kunṡhtin; percantatus, -a, -um, ſhaukou, inu pregnán; perversus, -a, -um, pregnán, hud, preverṡhen, ẛpazhen, prevernîen; politicus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain nuzi tega ladanîa, ali goſpodovanîa, pregnán, inu kunṡhten; scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki fant; solers, -tis, kunṡhtin, hitir, pregnán, modir, ṡkóp; vafer, -ra, -rum, golufin, ziganaſt, pregnán, hitir; versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi obráṡ preminuje; veterator, en stari iṡkuſheni goluf, kateri je ſilnu pregnán, inu vſe kunṡhti v'golufji ṡná; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter k'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen
Število zadetkov: 34