Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
goríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gorico: goriške češnje / goriška grofija

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Chemnitz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Chemnitza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Nemčiji
IZGOVOR: [kémnic], rodilnik [kémnica]
BESEDOTVORJE: Chemničan, Chemničanka, Chemničanov, Chemničankin, chemniški
Celotno geslo ePravopis
novogoriško-goriški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
novogoriško-goriška novogoriško-goriško pridevnik
nanašajoč se na Novo Gorico na slovenski in Gorico na italijanski strani meje
IZGOVOR: [novogoríško-goríški]

Slovenski pravopis

Pravopis
Kostánjevica -e ž, zem. i. (á) na ~i |frančiškanski samostan nad Novo Gorico|

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
pot-ísamostalnik ženskega spola
  1. ozek pas zemljišča za hojo, vožnjo v določeni smeri ali smer poteka česa
    • pot skozi/čez kaj, kod
  2. proces, potek, razvoj, življenje česa, koga
    • pot česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pot od/iz/do
  • , pot v/na
  • , pot k/proti
  • , pot za
  • , pot med

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba
Celotno geslo Frazemi
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
Celotno geslo Frazemi
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras-Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.-C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
Pleteršnik
strẹljȃvəc, -vca, m. 1) der Schütze, C.; — 2) die Querstange bei einem Rebengeländer, Mirno pod Gorico-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
svǫ̑jščina, f. 1) das Eigenthum, Šerf-Valj. (Rad), GBrda; bova živela in svojščino z dobičkom povrnjeno imela, Ravn.; — na svojščino delati, auf Überschicht arbeiten, Svet. (Rok.); — 2) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; — 3) die Angehörigen, Jan.; — 4) = svaščina, die Schwägerschaft, Mirno pod Gorico-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vršíčevlje, n. coll. der Schmalstrahl (stenactis bellidiflora), Bilje pod Gorico-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zadáti, -dám, vb. pf. 1) hingeben: z. koga v vojaštvo, GBrda; — einreihen: z. tožbo, z. okliče (um das Eheaufgebot ansuchen), Temljine (Tolm.), Kras-Štrek. (Let.); — z. besedo, das Wort geben, Zora, Erj. (Izb. sp.); — 2) verursachen, Jan., BlKr.-Levst. (M.); smrtno rano z. komu, jemanden tödtlich verwunden, C., nk.; smrt z., tödten, Npes.-C.; — 3) = zavdati (vergiften), Jarn.; — 4) z. se, sich verdingen (zum Dienste): zadal se je za volarja (als Ochsenknecht), zadala se je za Gorico (nach Görz), Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
žlȋčnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.-C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; (prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico-Erj. (Torb.).

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kako pišemo ime »Blejski vintgar«?

Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).

Jezikovna
Kako zapišemo vrsto/ime letala?

Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?

Število zadetkov: 18