Zadetki iskanja
Svetokriški
Cilenius m zemljepisno lastno ime Kilena: Hualio tudi ta hrib Cillenius im. ed., dokler na taiſtem je bil rojen Mercurius (IV, 310) Kiléna, gr. Κυλλήνη, gorovje v severni Arkadiji, rojstni kraj Hermesa, ki mu v rimskem bajeslovju ustreza Merkur.
Svetokriški
Gargan(us) -na m zemljepisno lastno ime Gargan: hozhe na hribu Garganu mest. ed. h' zhaſti Boshy eno Zirku ſidano imeti (IV, 246) Gargán, it. Monte Gargano, gorovje ob it. jadranski obali
Pleteršnik
Pleteršnik
gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
Libanus -na m zemljepisno lastno ime Libanon: Perglihaio Mario Divizo Enimu … zetronskimu drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus im. ed. ǀ Ta lejſs is Libana rod. ed. kateri nihdar ſterhliu nerata ǀ Zhaſt tiga Libana rod. ed. je ni dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. ǀ kakor ty radouiti vinogradi na hribu Libani mest. ed. saſſajeni Líbanon, gr. Λίβανος ← hebr. Lebanón, gorovje ob sirski obali, v antiki znano po obsežnih cedrovih gozdovih; → les
Pleteršnik
obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
pritíčən, -čna, adj. accessorisch, Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.; pritȋčnọ gorovje, das Nebengebirge, Cig. (T.); pritična plačila, pritična dela, DZ.
Pleteršnik
razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
Pleteršnik
skladovȋt, adj. geschichtet, Cig. (T.), Erj. (Min.); skladovito gorovje, das Schichten- o. Flötzgebirge, Cig. (T.); skladovita tvorba, die Sedimentärformation, Cig. (T.).
Pleteršnik
skrílav, adj. schieferig, Schiefer-, Cig. (T.); s. sestav, zlog, schieferige Structur, skrilavo gorovje, das Schiefergebirge, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Pleteršnik
zlǫ́žən 2., -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
Število zadetkov: 20
Dostopnost