Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
Svetokriški
angelc -a m angel, angelček: oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel
Svetokriški
duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
Svetokriški
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
Svetokriški
flajšter -tra m obliž: pod ſenzo figoviga flaishtra rod. ed. ǀ Je puſtil ſtauzh fige, ter is taiſtih en flaishter tož. ed. ſturi ǀ kakor ſo bily poſtavili ta figavi flaishter tož. ed. na rano prezei je bil Krajl osdravil ǀ kakor je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi flaiſter tož. ed. je bil osdravil ǀ G. Bug sapovei en flaishtar tož. ed. is fih ſturiti ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem flaishtram or. ed. iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ s'shaubo, inu s'flaishtrom or. ed. ǀ uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre tož. mn. ǀ ſe ſo pofliſsali, Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij or. mn. njemu pomagat ← srvnem. phlaster ← srlat. plastrum < lat. emplastrum ‛obliž, obveza’ ← gr. ἔμπλαστρον ‛(na rano) namazano mazilo, obliž’
Svetokriški
Fulgencija -e ž osebno lastno ime Fulgencija: Na mejſti Beſednika je govuril En Angel pred Rihtarjam sa Fulgentio tož. ed. Rimsko Gospo
Svetokriški
gospa -e ž gospa: ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa im. ed. perkashe ǀ njega Goſpa im. ed. Aloysia mu je bila piſſala ǀ Samolzhal bom od une Gospe rod. ed., katera ſe je bila salubila veniga Dohtaria ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni shlahtni Gospej daj. ed. ǀ letej Gospei daj. ed. veſſelje ſi okratila ǀ ſe more perglihat uni zhudnu lepi Goſpei daj. ed. ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo tož. ed. ǀ ſi bil pognadil uno Goſpo tož. ed. ǀ Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei mest. ed. ǀ hudizh v'shenski podobi … je per tei Goſpei mest. ed. ſa kluzherizo 14. Lejt shlushil ǀ V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo or. ed. ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej duema Gospama daj. dv. ǀ tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe im. mn. ǀ je vidil v' ſvoj mladoſti v' Rimi pleſſat Gospe tož. mn., inu Gospodizhne ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy or. mn. Francisca Romana
Svetokriški
Hortulana ž osebno lastno ime Ortulana: S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi, kateri je imel eno shlahtno, inu Bogaboyezho Gospo is imenam Hortulana im. ed. (III, 415) Ortulána (12.–13. stol.), mati sv. Klare; → Klara 1.
Svetokriški
hrovaški -a prid. hrvaški: drugi pravio, de je prishla is Hrouashke rod. ed. ž deshele ǀ V' Hrovashki mest. ed. ž desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki mest. ed. ž desheli ǀ na hrovashkim mest. ed. s puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh V zadnjem zgledu, ki je iz 4. knjige Svetega priročnika (1700), je verjetno mišljena bitka pri Senti v Vojvodini (1697), v kateri je Evgen Savojski premagal Turke. Manj verjetno je mišljena bitka pri Mohaču v madž. Baranji (1687) ali pri Slankamenu v Vojvodini (1691).
Svetokriški
izprositi -im dov. izprositi: nejſte lejtoſſ mogli deshia sproſſit nedol. ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim v' Zerku molit, inu proſsit, vener nezh nemorim sproſsit nedol. ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit nedol. od G: Boga ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi 3. ed. karkuli potrebuje ǀ sproſſi 3. ed. de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio ǀ ſe doſeshe, inu ſproſſi 3. ed. ǀ Nikir pak hitrej ſe nesproſſi +3. ed. tu lubu ſdrauie dushe, inu teleſſa kakor v' Zirkui ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo 1. mn., inu doſeshimo ǀ Ceſſarja drugi ſproſſio 3. mn., de ga v' gnado vſame, inu pregreho odpuſti ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio 3. mn. ǀ Zhe bosh meni sdrauje ſproſſil del. ed. m ǀ S. Hilarion je bil AEgypterjom desh sproſſil del. ed. m ǀ Krajl Ezechias skuſi poſt je bil ſproſil del. ed. m Boga, de je bil eniga Angela is nebeſſ poslal ǀ S. Andoinus Shpanigarjom je bil desh sphroſſil del. ed. m ǀ de bi hitrej letu sproſsjl del. ed. m ǀ nam bo ſproſſila del. ed. ž en frishin desh ǀ je eno hzher omosheno imela, katera od Rihterja je bila ſproſila del. ed. ž ǀ saupamo de ta potrebni desh nam bosh sproſſila del. ed. ž ǀ nihdar io nebo ſproſsila del. ed. ž ǀ nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila del. ed. ž ǀ S' takorshno proshno ſò sproſſili del. mn. m de ty slepi so vidli
Svetokriški
Liberija -e ž osebno lastno ime Liberija: Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne Liberiæ rod. ed. rojen (III, 436) ǀ v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht v' tem meſti Narbona is imenam Joannes, kateri s' ſvojo Gospo Liberio or. ed. veliku lejt shivil (III, 435) Libêrija, po legendi mati sv. Roka
Svetokriški
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
Svetokriški
Natalija -e ž osebno lastno ime Natalija: Gospud Adrianus … je bil porozhil eno lepo shlahtno Gospodizhno Natalia im. ed. imenovano ǀ pertezhe naprei en hlapez Gospei Natali daj. ed. povedat, de Gospud Adrian grè damu ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio tož. ed. Natálija, žena sv. Adrijana; → Adrian(us) 3.
Svetokriški
neizrečeno prisl. neizmerno: Ozhy bodo vidile taiſtu nesrezhenu veliku, inu nesgruntanu prebivalszhe Boshje ǀ sa slabe maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon ǀ kaj s' enu neſrezhenu veliku veſſelje bi jeſt v' moim ſerzi pozhutil ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo ǀ guishnu tem pravizhnem je nes rezhenu nuznu Svetu Obhajlu
Svetokriški
obiskati -iščem dov. obiskati: shenin Nebeski je hotel obiskati nedol. to Duhouno Neveſto ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat nedol. ſvojo Gospo Natalio ǀ hozhem te ludij obijskati nedol. ǀ ſo dolshni obyskati nedol. pilde ſvojh S Shtifterjou ǀ Mashnik pride ga obyskat namen. ǀ Prau ſturite de greſte obyskati namen. to Sveto Capello Loreto ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat namen. ǀ Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat namen. suoje brate ǀ kadar Ceſar tu shlishi ga grè ſam obijskat namen. ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati namen. v' Bettanio ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu obijskati namen. ǀ nyh ozha Tranquillinus yh je shal obyskati namen. ǀ nej bila shla objskat namen. Generala Olofernuſa ǀ kadar po nozhi je shal zerkui objiskat namen. ǀ vſaku lejtu yh obyshzhe 3. ed. ǀ Ga obyſzhe 3. ed. Prerok Naum ǀ kadar zhloveka obyszhe 3. ed. s'revami, inu terpleinam ǀ G. Bug tebe obiszhe 3. ed. s'revamj, nadlugi, boleſni, vbushtvam ǀ po ſili obeniga neobyshe +3. ed. s' ſvojo Sveto gnado ǀ te bolne obyshzheio 3. mn., inu ym ſtreisheio ǀ andohtlivu nje Svete Zerke obyszheio 3. mn. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske Cerkvi obijskal del. ed. m ǀ de bi enkrat v'tedni prauu spumnil, inu andohtlivu objeskal del. ed. m ǀ de bi priatele obiskali del. mn. m ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali del. mn. m
Svetokriški
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
Svetokriški
oslič -a m osliček: Ta oslizh im. ed. je imel vezh Gospodariou ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha rod. ed. na truplu tiga zherniga ǀ sakaj hozhete oslizha tož. ed. odvesat ǀ na enem oslizhu mest. ed. je pelal eno lepo Gospo ǀ najde, de oſlizhom daj. mn. je glava odſekana ǀ gre po nozhi v' ſhtalo, ter oſlizham daj. mn. … glave odſeka ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku, de ima oſlizhe tož. mn. oſedlati, inu perpravit → osel, → oslec
Svetokriški
Paola1 -e ž osebno lastno ime Pavla: kakor nekadaj je sfaril S. Hieronymus to bogaboyezho Paolo tož. ed. Rimsko Gospo (IV, 416) → Pavla
Svetokriški
pognaditi dov. nakloniti milost: Iest ſim tebe pognadil del. ed. m s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa (I/1, 122) ǀ Kakor ſi bil pognadil del. ed. m uno Goſpo (I/2, 66) ǀ inu s'Nebeskim shegnam pognadel del. ed. m (II, 53) → pognadati, → gnada
Svetokriški
poklican -a prid. poklican: padar je bil poklizan im. ed. m, leta uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre ǀ taiſto nuzh je bil Peter poklizan im. ed. m pred Rihto Boshjo ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi poklizana im. ed. ž ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi poklizani im. mn. m ǀ veliku je poklizanih rod. mn., malu pak isvolenih
Število zadetkov: 29