bahàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ gospodar
bahátost -i ž, pojm. (á)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
častít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) star.: ~ gospodar spoštovan, cenjen; ~ starec častitljiv
častíti -a -o (ȋ) ~a sestra redovnica
častíta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) star. redovnica
častítost -i ž, pojm. (ȋ) star.
častíti -a -o (ȋ) ~a sestra redovnica
častíta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) star. redovnica
častítost -i ž, pojm. (ȋ) star.
Pravopis
Pravopis
gázda -e in gázda -a m, člov. (ȃ; ȃ) neknj. ljud. (hišni) gospodar, delodajalec
gázdarica -e ž, člov. (ȃ) neknj. ljud. (hišna) gospodarica, delodajalka
gázdov -a -o (ȃ), ●gázdin -a -o (ȃ)neknj. ljud.
gázdaričin -a -o (ȃ) neknj. ljud.
gázdarica -e ž, člov. (ȃ) neknj. ljud. (hišna) gospodarica, delodajalka
gázdov -a -o (ȃ), ●gázdin -a -o (ȃ)neknj. ljud.
gázdaričin -a -o (ȃ) neknj. ljud.
Pravopis
gospodár -ja m z -em člov. (á) ~ posestva; poud. ~ položaja
gospodaríca -e ž, člov. (í)
gospodárjev -a -o (á)
gospodaríčin -a -o (ȋ)
gospodaríca -e ž, člov. (í)
gospodárjev -a -o (á)
gospodaríčin -a -o (ȋ)
Pravopis
Pravopis
hiševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hiševánje; (-àt) (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: ~ na dveh gruntih
Pravopis
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Pravopis
húd -a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti; hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|
húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|
húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|
húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|
húdost -i ž, pojm. (ú)
húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|
húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|
húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|
húdost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
jeznorít -a -o; -ejši -a -e (ȋ í í; ȋ; í; ȋ) poud.: ~ gospodar |razjezljiv|; ~i sunki vetra |siloviti, divji|
jeznorítost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud.
jeznorítost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud.
Pravopis
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Pravopis
kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|
Pravopis
lákoten -tna -o; bolj ~ (á) poud. ~ pes |zelo lačen, požrešen|; slabš. ~ gospodar |lakomen|; poud. lakoten na kaj biti ~ ~ zemljo |lakomen|
lákotnost -i ž, pojm. (á)
lákotnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
márati -am nedov. -ajóč, -áje; máranje (ȃ) navadno z nikalnico koga/kaj Tega človeka ne ~ajo; ne ~ mleka; poud. Ne ~a otroka |Noče zanositi, roditi|; poud. marati za koga/kaj Nihče ne ~a ~ njegove ideje |se ne zmeni zanje|; poud. Tako dekle bi vsak maral za ženo |imel rad za ženo|; z nedoločnikom Danes ne ~a jesti |noče|; Ne bi maral biti gospodar v tej hiši; Ne ~am, da odideš tako zgodaj
márati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
márati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
Pravopis
mogóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ gospodar; poud.: biti ~ kakor bog |zelo|; imeti ~o roko |biti zelo vpliven|
mogóčni -ega m, člov. (ọ́) samozavest ~ega
mogóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
mogóčni -ega m, člov. (ọ́) samozavest ~ega
mogóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
mŕk2 -a -o; bolj ~ (ȓ ŕ ȓ; ȓ) ~ gospodar; poud.: ~e misli |neprijetne|; ~a pokrajina |pusta, divja|
mŕkost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
mŕkost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
Pravopis
nakresáti -kréšem dov.; drugo gl. kresati (á ẹ́) poud. koga Gospodar ga je nakresal |pretepel|; ~ sovražnika |premagati|
nakresáti se -kréšem se (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ žganja
nakresáti se ga -kréšem se ga (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
nakresáti se -kréšem se (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ žganja
nakresáti se ga -kréšem se ga (á ẹ́) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nèčlovéčen -čna -o; bolj ~ (ȅẹ́) poud. ~ gospodar |ki ima zelo negativne nravne lastnosti|
nèčlovéčnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) poud.
nèčlovéčnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) poud.
Pravopis
nègostoljúben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ gospodar; poud. ~ kraj |neprijazen, dolgočasen|
nègostoljúbnost -i ž, pojm. (ȅú)
nègostoljúbnost -i ž, pojm. (ȅú)
Pravopis
nèizprôsen -sna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅó; ȅó) poud. ~ boj |neusmiljen, krut|; neobč. ~ gospodar neusmiljen, neprizanesljiv; kljub prošnjam ostati ~
nèizprôsnost -i ž, pojm. (ȅó)
nèizprôsnost -i ž, pojm. (ȅó)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost