Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
dèž -jà tudi -ja [dəž(ə̏ ȁ, ə̀) 
  1. 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel
    ● 
    ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
    ♦ 
    agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
SSKJ
dìm díma (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima
// ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju
// pog. hlastno je potegnil nekaj dimov
● 
ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ 
meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost
SSKJ
dímnik -a (ȋ) kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima
// nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive
● 
iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo
SSKJ
dobrodôšel -šla -o [əu̯prid. (ó) 
  1. 1. čigar prihoda je kdo vesel: dobrodošel gost; vedno boš dobrodošel v naši hiši; kamor pride, je dobrodošel; opustila je obiske, ker je čutila, da ni več dobrodošla / kot pozdrav dobrodošli, kar vstopite
  2. 2. ki se da uporabiti, izkoristiti: vsak izgovor mu je dobrodošel; dobrodošla priložnost / nova izdaja pesmi je kar dobrodošla
SSKJ
dominírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje
    // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi
  2. 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola
    dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj
SSKJ
drevoréd in drevorèd -éda (ẹ̑; ȅ ẹ́) cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh: sprehajati se po drevoredu; kostanjev drevored; mestni drevored / gost, košat drevored
SSKJ
drvosèk in drvosék -éka (ȅ ẹ́; ẹ̑) 
  1. 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek
  2. 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki
SSKJ
držávnik -a (ā) kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države: visoki gost je imel uradne pogovore z jugoslovanskimi državniki; seznanil se je z najpomembnejšimi državniki svoje dobe; sposoben državnik
SSKJ
dúnajski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček
 
gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih
SSKJ
dušljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim; dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek
    // moriti z dušljivimi plini
  2. 2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk
    dušljívo prisl.: neprijeten duh je dušljivo legal na prsi; še zmeraj je dušljivo vroče / v povedni rabi v sobi je dušljivo
SSKJ
eksprésen -sna -o prid. (ẹ̑) ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki
// ekspresna pomorska proga Benetke—Dubrovnik-Pirej
// ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo
♦ 
filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec
    eksprésno prisl.: ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.: pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo
SSKJ
etážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etažo: etažne postelje, sušilnice / etažna površina; etažna kurjava kurjava za prostore v etaži
// etažna lastnina lastništvo dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnik
♦ 
gost. etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž
SSKJ
francóski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis
♦ 
arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija buržoazna revolucija leta 1789 v Franciji
    francósko prisl.: govoriti (po) francosko
     
    pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal
SSKJ
frapírati -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi: njegova interpretacija skladbe me je frapirala; razgled z gore ga je frapiral
♦ 
gost. hladiti peneče se vino v posodi z ledom z ročnim vrtenjem buteljke
SSKJ
glavník -a (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku
SSKJ
gnój -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 
  1. 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj
    // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj
  2. 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj
  3. 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj
    ● 
    ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko
SSKJ
góst -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) 
  1. 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
  2. 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
    // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
  3. 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
    // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
  4. 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni
    // dela goste korake kratke, drobne
  5. 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln
    // težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
    ♦ 
    les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
    gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
    gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem
SSKJ
gòst gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 
  1. 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost
    // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost
     
    povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; redko večkrat je pri njih v gostih v gosteh
  2. 2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal
  3. 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednje republike; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja
SSKJ
gostáčiti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. redko biti gostač: morali so gostačiti
    // slabo, zasilno stanovati: posestvo je zapil, zdaj pa gostači v svoji bajti
  2. 2. ekspr. biti, muditi se pri kom kot gost; gostovati: pri prijatelju sem gostačil dva dni / tri dni je četa gostačila v vasi
SSKJ
gostéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž., redko postajati (bolj) gost; gostiti se: snežinke so gostele bolj in bolj
Število zadetkov: 155