Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.-C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.-C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.
Pleteršnik
gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
Pleteršnik
gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).
Pleteršnik
gostȋ, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.-Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost (acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
Pleteršnik
navzlȋc, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.-M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
Pleteršnik
razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken (intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.
Pleteršnik
Pleteršnik
ščę̑t, -ȋ, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras-Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
Pleteršnik
vǫ́radən, -dna, adj. = redek (ne gost): obloda za prasce je voradna (od it. rado = redek), Vrsno-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vsakdánji, adj. täglich, vsakdanji kruh; v. gost, der Stammgast; vsakdanji troški, laufende Auslagen, Cig. (T.); — alltäglich, gewöhnlich, gemein; vsakdanja obleka; v. izrek, der Gemeinplatz, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
góst tudi góust -a m gost: teje nedoſztoini ino nepriprávleni gouſzt, vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; Oh Gouszt moj náj dragſi KM 1783, 157; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Vendég; goszt KOJ 1833, 181; Dá meſzto etomi gouſzti BKM 1789, 126; Tomi drágomi gôszti BRM 1823, 6; naj vrejdno etoga velikoga goſztá gori vzemem KŠ 1754, 235; Toga drágoga gosztá, Pout zdaj priprávlajte BKM 1789, 12; ka bi rad pri szebi goszta vido KOJ 1845, 29; nego li ti vrejdni goſztyé, ſteri pokoro csinijo KŠ 1754, 207; kaj ſzo goſztjé i priſavczi na zemli KŠ 1771, 691; veszéli gosztove szo vrloga skolnika pohválili KOJ 1845, 18; i dopadnolo bi Heroudeſi ino goſztéjm KŠ 1754, 45; oprvics dobro vino polo'zi pred goſztí KŠ 1771, 269; ki ſzo goſztí radi gori prijimali KM 1790, 64; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmí KŠ 1754, 130; kakoli delas zbratmi i zgoſztmi KŠ 1771, 740; pren. [ribicam] tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3
Prekmurski
gostáč -a m vsiljen gost: v ednoj bomo nouve gosztacse (lutherane i kalvinare) pograsali KOJ (1914), 137
Prekmurski
gósti tudi góusti -a -o prid.
1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432
2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24
1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432
2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24
Prekmurski
gostìti -ím nedov. gostiti, streči gostu: nyegove szprevávce gosztio KOJ 1848, 81; pren. ki mené ſzpreſzvétim Tejlom tvojim, i krvjom goſztis KM 1783, 110; Doli poſzadis Kſzvojmi ſztoli, i goſztis vſze BKM 1789, 360
gostìti se -ím se dobro jesti in piti: i goſztio ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226; ſze je 's-nyimi goſztio KM 1796, 80; On ſze dobro z-mojim goſzti SIZ 1807, 61; Gda bi ſze vkup ſzprávleni Filiſzteuske goſztili KM 1796, 50u
gostéči -oga sam. gost, svat: i potom ti vnogi gosztécsi szo sze v-Büdino napótili AI 1875, br. 1, 4
gostìti se -ím se dobro jesti in piti: i goſztio ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226; ſze je 's-nyimi goſztio KM 1796, 80; On ſze dobro z-mojim goſzti SIZ 1807, 61; Gda bi ſze vkup ſzprávleni Filiſzteuske goſztili KM 1796, 50u
gostéči -oga sam. gost, svat: i potom ti vnogi gosztécsi szo sze v-Büdino napótili AI 1875, br. 1, 4
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost