gostínec -nca m (ȋ)
1. kdor je zaposlen v gostinstvu: gostinci se že vneto pripravljajo na sezono; visoko kvalificiran gostinec išče službo; zasebni gostinci
2. zastar. gostilna, gostišče: preselil se je v slab gostinec v isti ulici
// nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji; hospic: prenočil je v gostincu; samostanski gostinec
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
gostíšče -a s (í)
gostinski obrat, v katerem se dobi hrana in prenočišče: tu bi nujno potrebovali vsaj eno gostišče; lastnik gostišča; parkirišče pred gostiščem; kosilo, martinovanje, srečanje v gostišču / zasebno gostišče; v socializmu družbeno gostišče
gostinski obrat, v katerem se dobi hrana in prenočišče: tu bi nujno potrebovali vsaj eno gostišče; lastnik gostišča; parkirišče pred gostiščem; kosilo, martinovanje, srečanje v gostišču / zasebno gostišče; v socializmu družbeno gostišče
SSKJ²
hán -a m (ȃ)
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
SSKJ²
karavánseráj in karaván-seráj -a m (ȃ-ȃ)
v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
SSKJ²
kóča -e ž (ọ́)
1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
// zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
// zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
SSKJ²
nadzórstvo -a s (ọ̑)
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: občinsko nadzorstvo je podjetju poslalo opozorilo / določbe tržnega nadzorstva inšpekcije; devizno nadzorstvo nekdaj devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji
2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom
3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom
♦ šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
4. publ. prevlada, oblast1: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem
● publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: občinsko nadzorstvo je podjetju poslalo opozorilo / določbe tržnega nadzorstva inšpekcije; devizno nadzorstvo nekdaj devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji
2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom
3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom
♦ šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
4. publ. prevlada, oblast1: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem
● publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
SSKJ²
nočíšče -a s (í) knjiž.
1. prenočišče: pripraviti si, urediti nočišče; nočišče na senu, pod skalo / gostilna ima tudi poceni nočišča; prosil je za večerjo in nočišče / postaviti nočišče bivak
2. gostišče, hotel: nočišče lahko sprejme trideset gostov; lastnik, osebje nočišča / gostinsko nočišče
1. prenočišče: pripraviti si, urediti nočišče; nočišče na senu, pod skalo / gostilna ima tudi poceni nočišča; prosil je za večerjo in nočišče / postaviti nočišče bivak
2. gostišče, hotel: nočišče lahko sprejme trideset gostov; lastnik, osebje nočišča / gostinsko nočišče
SSKJ²
pavšalírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev
● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene
določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev
● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene
- pavšalíran -a -o:
pavšalirani zneski; pavšalirano gostišče, podjetje gostišče, podjetje, ki plačuje davke pavšalno
SSKJ²
prenočeválec -lca [prenočevau̯ca tudi prenočevalca] m (ȃ)
kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci
kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci
SSKJ²
prenočíšče -a s (í)
1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči
// hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu
2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče
1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči
// hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu
2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče
SSKJ²
rómar -ja m (ọ̑)
1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje
2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje
● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje
2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje
● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
SSKJ²
seráj -a m (ȃ)
1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj
2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj
2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
SSKJ²
trétji -a -e štev. (ẹ́)
1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje
// po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste
// glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke
● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati
♦ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jezikosl. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; pravn. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji študij, ki traja tri leta in se zaključi z doktoratom; do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje
// po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste
// glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke
● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati
♦ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jezikosl. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; pravn. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji študij, ki traja tri leta in se zaključi z doktoratom; do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
- trétji -a -e sam.:
dva sta naredila izpit, tretji pa ne; posvetuj se o tem še s kom tretjim; očitali so ji to in ono in tretje / pog. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi
● star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado
♦ lit. tretje pri primeri tertium comparationis
Število zadetkov: 13
Dostopnost