Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
dŕzen -zna -o prid., dŕznejši (ŕ r̄) 
  1. 1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti: drzen akrobat; v globino so se spustili samo najbolj drzni fantje; volkovi so postajali vse bolj drzni / drzen skok; to je bila izredno drzna vožnja
    // ki izraža neustrašenost, pogum: drzna hoja; drzne oči
  2. 2. ki si v odnosu do ljudi preveč upa; predrzen: fant je bil zelo drzen v besedah / dobival je drzne, skoraj nesramne dopise / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da sem tako drzen, s kom imam čast (govoriti)?
  3. 3. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: most se pne v drznem loku; delati drzne sklepe; drzna metafora, misel; uspeh je presegel še tako drzna pričakovanja / dame v drznih dekoltejih
    dŕzno prisl.: drzno gledati; drzno izveden napad; klobuček nosi drzno postrani; preveč drzno so se obnašali
    dŕzni -a -o sam.: drznemu je vse mogoče
SSKJ
duhovíčiti -im nedov. (í ȋ) 
  1. 1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito: profesor je rad duhovičil; duhovičijo in pametujejo o ljubezni; duhoviči z obrabljenimi frazami / znal je prav salonsko duhovičiti
  2. 2. redko duhovito govoriti: rad je duhovičil in se šalil / ekspr. pozno v noč sva duhovičila govorila, se pogovarjala
SSKJ
duhovít -a -o prid., duhovítejši (ȋ) 
  1. 1. ki je sposoben biti domiseln in šaljiv obenem: fant je nenavadno duhovit; zelo rad ima duhovito druščino; veljala je za sila duhovito žensko / njegove rjave oči imajo duhovit izraz / duhovita primera, šala
  2. 2. izvirno izpeljan, rešen: duhovita iznajdba; duhovita šahovska poteza; ta teorija je sicer zelo duhovita, toda nedokazljiva; gledalce je najbolj navdušil srednji napadalec s svojim duhovitim preigravanjem
    duhovíto prisl.: znal je zelo duhovito govoriti; pisatelj je duhovito opisoval napake svoje dobe; sam.: prosili so ga, naj jim pove kakšno duhovito šalo, domislico
SSKJ
dvorljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede
  2. 2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv
    dvorljívo prisl.: dvorljivo govoriti; predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat
SSKJ
dvoúmen -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično
// s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo
    dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
SSKJ
dvoúmiti -im nedov. (ū ȗ) redko dvoumno govoriti: v družbi zelo rad dvoumi
SSKJ
ekstemporírati -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral
SSKJ
elíptičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na elipso: eliptičen prerez geometrijskega telesa; eliptična oblika; zemlja kroži po eliptični poti okrog sonca / eliptičen način izražanja; stavki so v tem delu pogosto eliptični
    elíptično prisl.: eliptično oblikovan prostor; govoriti eliptično
SSKJ
emfátičen -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne
♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov
    emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti
SSKJ
enolétnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. kdor je star eno leto: enoletnik še ne zna veliko govoriti
  2. 2. v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
SSKJ
enolíčen -čna -o prid. (ī) ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana
    enolíčno prisl.: enolično govoriti; zvonovi so zvonili enolično in vztrajno
SSKJ
evrópstvo -a s (ọ̑) 
  1. 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva
  2. 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva
SSKJ
ex abrúpto [eks-] prisl. (ȗ) knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto
SSKJ
ex cáthedra [ekskate-] prisl. (ȃ) knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora: govoriti ex cathedra
SSKJ
fafljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. goreti z zaganjajočim se plamenom: na ognjišču faflja ogenj
  2. 2. nerazločno govoriti s prizvokom, ki je podoben glasu f: slabo smo ga razumeli, ker je fafljal
SSKJ
fantazírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti: fantaziral je o slavi in bogastvu; neprestano fantazirata, kako si bosta uredila življenje, ko bo svoboda / namesto da bi se učil, fantazira o dirkah
    // v vročici zmedeno govoriti; blesti: bolnik je fantaziral in kričal
  2. 2. ekspr. pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari: nehaj fantazirati, kdo ti bo pa verjel
SSKJ
flancáti -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: ne zna drugega kot flancati
SSKJ
fonográf -a m (ȃ) nekdaj priprava za zapisovanje in reproduciranje zvoka: govoriti v fonograf
SSKJ
formíranost -i ž (ȋ) značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja
SSKJ
frájerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na frajerje: frajerska obleka / frajerski tip / frajersko obnašanje
    frájersko prisl.: frajersko govoriti
Število zadetkov: 1045