Zadetki iskanja
Vorenc
beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1
Vorenc
brbrati nedov., F2, blaterare, blacterare, ẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati; blatire, berbrati, neumnu govoriti
Vorenc
cukati nedov., F3, prehensare, vel prensare, eniga zukati, pozukniti, opomniti; trahere capillum, ṡa laſſe vleizhi, zukati, teṡati; vellicare, zukati, ṡzhipati, teṡati, hudú govoriti, ſmerzati
Vorenc
čast ž, F69, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe zhaſty inu hvale; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe; decus, zháſt, hvala, poſhtenîe; dignitas, obláſt, zháſt, vrédnoſt; excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhlovéki; gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala; honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe; inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po zhaſti; inanis gloria, praṡna zháſt; infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti; inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres zhaſty; instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti; installare, eniga v'zháſt poſſaditi; instituere, poſtaviti, vlaſtiti: v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intronizare, v'zhaſt poſtaviti; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; litterae honorariae, piſma te zhaſty; observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe; scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6; stola gloriae, oblazhilu te zhaſty; venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
Vorenc
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
Vorenc
dokončati dov., F12, absólvere, odréshiti, odvèṡati, dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe dokonzhal; colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare opus, déllu dokonzhati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe dokonzhati, lipú govoriti; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti
Vorenc
dosti prisl., F112, complures, nyh doſti ṡkupai, nyh doſti; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; demagis, doſti vezh; facere multa verba, doſti govoriti; loquacitas, jeṡizhnoſt, doſti inu nenuznu govorjenîe; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa doſti derṡhati; multipeda, -ae, kar doſti núg ima; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; multo minus, doſti manîe; multopere, ſylnu doſti; multus, -a, -um, doſti, veliku; perpeti, pertarpéti, ali doſti tarpeti, prebiti; perplurimum, cilú ſylnu doſti; quantitas, -tis, doſti ali malu; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati
Vorenc
dvoj štev., F11, bicolor, dvuje farbe; biforis, dvuja vrata ali davri; biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; bigeneris, dvoiga rodá; bilinguis, dvoiga jeṡika, kir ṡna dvá jeṡika govoriti, laṡhnik; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen; clema, -tis, -dis, ṡeliṡzhe dvuje ſorte, ſlàk, inu ṡhyngerz; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; geminus, -a, -um, dvuji, v'dvei gubei; hermophroditus, dvoÿga spola
Vorenc
ferahtati nedov., F12, coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡmagovati; contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti; contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati, ferrahtati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati, doli gledati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati; vituperare, ſvariti, grajati, ferrahtati, tadlati; prim. frahtati
Vorenc
feržmagovati nedov., F15, calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje; calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; catamidiare, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡhmagovati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati; exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, saṡhmagati; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; injuriari, ferṡhmagovati; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati, ferṡhmagovati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati; vitiligare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
Vorenc
Vorenc
glasno prisl., F7, acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; declamare, glaſnu kei kai perpovédati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere
- glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
Vorenc
govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč
Vorenc
grdo sam., F2, genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, ino kateri gardu vunkai pluvá
Vorenc
grdo prisl., F24, absurdè, oſtudnu, neſnashnu, gardú; barbarè loqui, gardú govoriti; conscelerare, gerdú pregréſhiti, gardú vmaṡati, omadeṡhiti; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati; criminari, krivu ṡatoṡhiti, gerdú gréſhiti; defaectare, gardú vdélati; flagitiosè, hardú, pregréſhnú; foedè, gardù, neſnaṡhnu, ſmardezhe; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; inconditus, -a, -um, nashtalten, gardú ſturjen: tudi neskranîen; indecorum, neſpodobnu, gardú; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; inficere, oskruniti, vmaṡani, gardú vdélati; obscoenè, gardù, ṡhpotlivu, kurblivu; peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar gardú ſmardy; perditè, gardú, ṡgublivu; sceleratè, oſtudnu, gardú, pregréſhnu; sordidè, gerdú, oſtudnu, ſmetnú; subabsurdè, enu malu gardú, inu norzhaſtu; succurssorius equus, koyn, kateri gardú hodi, inu ſtrèſſa; torvè aspicere, poniglovu gledati, gardú gledati; turpiter, gardú, oſtudnu
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
Vorenc
hudo prisl., F30, a pecunia imparatus, hudú s'danarji ṡaloṡhen, ali preskarblen; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; malè, ṡlú, hudú; maledicus, -a, -um, lajavez, hudu jesizhin; male educatus, hudu ṡrejen; peſsimè, cilú hudú, ſylnu hudú; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
- hujše , F3, deterius, ſhe huiſhe; nequius, huiſhe; pejor, pejus, huiſhe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 99
Dostopnost