Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
SSKJ
afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje
    afektírano prisl.: afektirano govoriti
SSKJ
babaríja -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., redko neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije
SSKJ
babilónščina -e ž (ọ̑) 
  1. 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina
  2. 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
SSKJ
baharíja -e ž (ȋ) ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije
SSKJ
bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi
    bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe
SSKJ
bedaríja -e ž (ȋ) ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: govoriti, kvasiti, počenjati bedarije; to je velika bedarija
SSKJ
bedáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na bedake: bedaško govorjenje
SSKJ
blá medm. (ȃ) 
  1. 1. izraža zavrnitev, omalovaževanje povedanega: bla, bla, ne verjamem ti
  2. 2. izraža govorjenje, zlasti vsebinsko prazno: mi smo delali, on pa samo bla bla
SSKJ
blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija
SSKJ
blebèt -éta m (ȅ ẹ́) slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet
SSKJ
blóden tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) 
  1. 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
  2. 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
  3. 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
  4. 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska
    blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
SSKJ
blódnja tudi blôdnja -e ž (ọ́; ó) 
  1. 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater
  2. 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let
  3. 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za neznanim
    ♦     psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; preganjalna blodnja
SSKJ
brbljaríja -e ž (ȋ) ekspr. nepomembno govorjenje: poslušati brbljarije; neumne brbljarije / ne menite se za take brbljarije izmišljotine, čenče
SSKJ
brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
    // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
  2. 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
    ♦     um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
SSKJ
brezsmíseln -a -o [səl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika
// ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj
SSKJ
budálost -i ž (á) ekspr., raba peša neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti
SSKJ
búrka -e ž (ȗ) 
  1. 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke
    ●     burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se
  2. 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju
SSKJ
čénča -e ž (ẹ̑) nav. mn., ekspr. neresnična vest, izmišljotina: to so navadne čenče; ne verjemi tem čenčam; pripovedovati, raznašati čenče; to so same babje čenče; prazne čenče
// vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče
// nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča
SSKJ
čúti1 čújem nedov. in dov., čúl in čùl (ú ȗ) raba peša  
  1. 1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro, razločno čuti; zaradi nevihte se vpitje ni čulo / ekspr. povem samo to, kar sem čul na lastna ušesa / nar. vzhodno star je, pa slabo čuje
  2. 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ali bi rade kaj čule o njej; želela je čuti njegovo mnenje; slabih stvari ne čuje rada / zdaj pa čujmo zanimivo zgodbo poslušajmo
    // izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: gotovo ste že čuli zanj; o novih sosedih nismo čuli nič slabega; brezoseb. čuje se, da bo prišel nadzornik
  3. 3. star. uslišati: Nebo mu prošnje te ne čuje (S. Gregorčič)
    ●     ekspr. to se čuje kot bridka ironija je; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona trditev in nasprotno trditev
    čúvši zastar.: to čuvši, se mož razveseli; prim. čuj
Število zadetkov: 284