Zadetki iskanja
- afektírano prisl.: afektirano govoriti
- 1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina
- 2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
- bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe
- 1. izraža zavrnitev, omalovaževanje povedanega: bla, bla, ne verjamem ti
- 2. izraža govorjenje, zlasti vsebinsko prazno: mi smo delali, on pa samo bla bla
- 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
- 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
- 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
- 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska
- blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
- 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater
- 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let
- 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za neznanim
♦ psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; preganjalna blodnja
- 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost - 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
// ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj
- 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke
● burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se - 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju
// vsebinsko prazno govorjenje: bile so zatopljene v svoje čenče
// nav. ed. klepetav človek: ti si prava čenča; vem, da bo molčal, saj ni čenča
- 1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro, razločno čuti; zaradi nevihte se vpitje ni čulo / ekspr. povem samo to, kar sem čul na lastna ušesa / nar. vzhodno star je, pa slabo čuje
- 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ali bi rade kaj čule o njej; želela je čuti njegovo mnenje; slabih stvari ne čuje rada / zdaj pa čujmo zanimivo zgodbo poslušajmo
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: gotovo ste že čuli zanj; o novih sosedih nismo čuli nič slabega; brezoseb. čuje se, da bo prišel nadzornik - 3. star. uslišati: Nebo mu prošnje te ne čuje (S. Gregorčič)
● ekspr. to se čuje kot bridka ironija je; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona trditev in nasprotno trditev
- čúvši zastar.: to čuvši, se mož razveseli; prim. čuj
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 14
- Naslednja »