Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
báči -ja m (ȃ)
nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec)
Pravopis
Bákonjski gòzd -ega gôzda m, zem. i. (ȃ ȍ ȃ ó) |madžarsko hribovje|
Celotno geslo Vezljivostni G
bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.
SSKJ²
bakrenobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd
Pravopis
bakrenobárven -vna -o (ȃ) ~ jesenski gozd
SSKJ²
bámbusovje -a s (ȃ)
bambusov gozd: utirati si pot skozi bambusovje
SSKJ²
banánovec -vca m (ȃ)
tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi: gozd bananovcev in palm
Celotno geslo Pregovori
banka je sestavina izrazov
Gozd je kmetova banka
Celotno geslo Vezljivostni G
barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
Celotno geslo eSSKJ
bêe medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
Botanika
bióm -a m
Geografija
bióm -a m
SSKJ²
blížnjica -e ž (ȋ)
1. stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib
2. rač. neposredna povezava, zlasti z namizja do zagonske datoteke, programa, predstavljena navadno z ikono: klikniti (na) bližnjico; bližnjice na namizju; (orodna) vrstica za bližnjice / bližnjica do datoteke, programa; bližnjica za zagon programa; ikona za bližnjico
// kombinacija določenih tipk za zagon določene funkcije, ukaza: uporabljati bližnjice v programih za pisanje besedil, slovarjev; nastavitev bližnjic / bližnjice na tipkovnici; bližnjice z izbranimi tipkami
Celotno geslo Frazemi
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben
SSKJ²
bohotívka -e ž (ȋ)
gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva:
SSKJ²
bojèč -éča -e prid.(ȅ ẹ́)
1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
2. plah, nesamozavesten, neodločen2: v družbi je preveč boječ; boječa deklica
// ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled
    bojéče prisl.:
    boječe gledati, potrkati, vprašati; 
prim. bati se
SSKJ²
bokálnica -e [bokau̯nica] ž (ȃ)
gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi:
Pravopis
bokálnica -e [u̯n in ln] ž (ȃ) gozd. |oglarski drog|
SSKJ²
bókati1 -am nedov. (ọ̄ ọ̑)
1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi
2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo
    bókan -a -o:
    lepo bokan prsni koš
Pravopis
bókati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ doge, pločevino; gozd. ~ kopo
Število zadetkov: 1348