Fran

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca

2. izraža, da je govorec vznemirjen

3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti

4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti

1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek

2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus

3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius

1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka

2. ekspresivno izginotje, upad

3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica

4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces

5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal

1. iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda

2. zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica

3. iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon

1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča

2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega

sredstvo, ki ščiti pred klopi, piki žuželk, navadno z neprijetnim vonjem

1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki

2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju

1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: škarpina

ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes

1. ki je v zvezi s topoli 1.
1.1. ki je del topola 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra

2. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrobran

1. hčerin ali sinov sin

2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec

1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
1.1. opravljanje potrebe

2. kot pridevnik ki je v zvezi z WC-jem 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka

2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici

absolútno 
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.