Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
òj medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
      1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
    2. izraža, da je govorec vznemirjen
    3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
    4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
ETIMOLOGIJA: verjetno iz o
podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]
    1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek
    2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus
    3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius
STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz pod + les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
    1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
    2. ekspresivno izginotje, upad
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
    4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
      4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
    5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
prášnica prášnice samostalnik ženskega spola [prášnica]
    1. iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda
    2. zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica
    3. iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon
STALNE ZVEZE: orjaška prašnica
ETIMOLOGIJA: prah
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
    1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
      1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
      1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
    2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem
repelènt repelênta samostalnik moškega spola [repelènt]
    sredstvo, ki ščiti pred klopi, piki žuželk, navadno z neprijetnim vonjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. repellent, iz repel ‛odbijati, gnusiti se’, kar je prevzeto iz lat. repellere ‛odriniti, zavrniti’
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja]
    1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
    2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna]
    1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...
štírinóžec štírinóžca samostalnik moškega spola [štírinóžəc]
    ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes
ETIMOLOGIJA: štirinog
topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo] ETIMOLOGIJA: topol
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]
    1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
      1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
      1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: veter + lom
vnúk vnúka samostalnik moškega spola [wnúk]
    1. hčerin ali sinov sin
    2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec
ETIMOLOGIJA: = cslov. vъnukъ, hrv., srb. ùnuk, rus. vnúk, češ. vnuk < pslov. *vъnukъ, morda iz ide. *h2anṓu̯ ‛ded’, prvotno ‛mali ded’ - več ...
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]
    1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
      1.1. opravljanje potrebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
ák -a m (ȃ)
gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
SSKJ²
akácijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
SSKJ²
akcesóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav
 
gozd. akcesorna sestavina lesa
SSKJ²
àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
 
pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
Število zadetkov: 1348