Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
areál -a m (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov
SSKJ
balzámičen -čna -o prid. (á) ki prijetno, blago diši: balzamična sapica / balzamičen vonj gozda
SSKJ
brogovíta -e ž (ī) bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
SSKJ
crlíkanje -a s (ī) glagolnik od crlikati: na vseh koncih gozda se je oglasilo drobno crlikanje; crlikanje jerebic
SSKJ
číščenje -a s (í) glagolnik od čistiti:
  1. a) pospravljanje in čiščenje; kemično čiščenje oblek; čiščenje čevljev / čiščenje madežev odstranjevanje
  2. b) čiščenje plina, surovega sladkorja, voska; čiščenje pšenice
  3. c) čiščenje gozda; čiščenje sadnega drevja / čiščenje zelenjave
  4. č) čiščenje mošta
SSKJ
črnjáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi
    // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda
  2. 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava
SSKJ
čŕpati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino: črpati nafto; črpati vodo iz vodnjaka / črpati sok iz želodca
  2. 2. knjiž. zajemati, dobivati iz česa: črpati podatke iz statističnega gradiva; iz njihovih zgledov črpamo moč za nadaljnje delo; snov za svoja dela je črpal iz ljudstva; črpati znanje iz knjig; črpati les iz gozda
  3. 3. redko jemati moč, slabiti: vročina črpa telo
    črpajóč -a -e: črpajoč iz svojih bogatih izkušenj
SSKJ
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
    // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
    // preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
    ●     pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
  2. 2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
    // knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
    // nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
    dáhnjen -a -o: podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
SSKJ
dímec -mca m (ȋ) ekspr. manjšalnica od dim: dimec se suklja iz dimnika; na robu gozda je opazil dimec
SSKJ
divjád -i ž (ȃ) divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
SSKJ
do... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje
    1. a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena
    2. b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se
    3. c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati
    4. č) redko same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija
  3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj
SSKJ
dobrodéjen -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. ki dobro, ugodno deluje: objame ga dobrodejen hlad; dobrodejni mir gozda; pogreznil se je v dobrodejen spanec; piha dobrodejen veter / dobrodejno zdravilo
  2. 2. zastar. dobrodelen: dobrodejno društvo
    dobrodéjno prisl.: sprememba zraka zelo dobrodejno vpliva
SSKJ
dospéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
  2. 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja
    dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil
    dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete
SSKJ
drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 
  1. 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu
    ●     zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
    ♦     anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum
  2. 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju
  3. 3. zastar. jambor, jarbol
SSKJ
drvosèk in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 
  1. 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek
  2. 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki
SSKJ
drvóšec -šca m (ọ́) nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva: iti v drvošec napravljat drva
// gozd sploh: temni smrekovi drvošci
SSKJ
ekologíja -e ž (ȋ) veda o odnosu organizmov do okolja: rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine
SSKJ
enoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. enakomeren: enomerni koraki; enomeren tek
// enoličen, monoton: enomeren glas; enomerno življenje / enomerna sivina
♦ gozd. enomerni sestoj gozda sestoj gozda, ki ima drevesa približno enake debeline
    enomérno prisl.: enomerno majati z glavo
SSKJ
flóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na floro: florna sestava gozda
♦ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje
SSKJ
florístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na floro ali floristiko: floristična sestava gozda; floristično bogastvo pokrajine / floristična raziskovanja
    florístično prisl.: to področje je floristično zelo pomembno
Število zadetkov: 188