Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
SSKJ
bodíčevje -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica
SSKJ
breznačŕten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je brez načrta: breznačrtno delo; breznačrtno izkoriščanje gozdov
SSKJ
čezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov
    ♦     biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje
  2. 2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola
    čezmérno prisl.: čezmerno popivati; čezmerno je zaposlen
SSKJ
črnóga -e ž (ọ́) bot. trajnica gorskih gozdov z belimi cveti, Actaea spicata
SSKJ
devastácija -e ž (á) knjiž. opustošenje, razdejanje: devastacija gozdov
SSKJ
dremôten -tna -o prid. (ó) 
  1. 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli
    // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov
  2. 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba
    dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
SSKJ
eksploatácija -e ž (á) 
  1. 1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje: kapitalistična eksploatacija delavcev; kolonialna eksploatacija; eksploatacija in zatiranje
  2. 2. uporabljanje česa v gospodarske namene: eksploatacija gozdov, rudnikov / eksploatacija vodne sile / publ. eksploatacija vozil, železnic
SSKJ
ênocvéten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en cvet: enocvetna rastlina
♦ bot. enocvetna zelenka nizka rastlina iglastih gozdov z enim belim cvetom, Pirola uniflora
SSKJ
fávn -a m (ȃ) v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami: smeh favnov
SSKJ
fávna -e ž (ȃ) živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo: proučevati floro in favno pokrajine; globokomorska, planinska favna; bogata favna naših gozdov / tropska morja s pisano ribjo favno
SSKJ
fotogrametríja -e ž (ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo
// nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije
SSKJ
glažúta -e ž (ú) nekdaj preprosta steklarna, navadno v bližini gozdov: pohorske glažute; glažute in fužine; izdelki domače glažute
SSKJ
globálen -lna -o prid. (ȃ) publ.  
  1. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti
    // napisal je globalno in zelo ostro kritiko
  2. 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja
  3. 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine
    ♦     soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda
    globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti
SSKJ
golosèk in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo
SSKJ
gozdár -ja m (á) strokovnjak za gozdarstvo: prizadevanje gozdarjev za načrtno izkoriščanje gozdov / revirni gozdar
// gozdni delavec: postavili so zasilno kočo za gozdarje
SSKJ
gozdárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov: pomen gozdarstva v gospodarstvu; dohodki iz gozdarstva; oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo
// veda o tem: študira gozdarstvo; inštitut za gozdarstvo in lesarstvo
SSKJ
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa
// zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park
// gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
SSKJ
gozdóvje -a s (ọ̑) ekspr. več gozdov, gozdovi: kamor je seglo oko, povsod samo gozdovje
SSKJ
izčŕpanost -i ž (r̄) stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov
Število zadetkov: 77