Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
Pleteršnik
rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče-Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.
Pleteršnik
sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).
Pleteršnik
stółbica, f. dem. stolba; die Stufe, C.; — das Fußgestell an einer Bank, C.; — die Zeile, die Reihe, C.; — der Grad einer Sonnenuhr, C.
Pleteršnik
stǫ́pənj, -pnja, m. der Grad, Jan., Cig. (T.); s. dolžine, obrazovanosti, der Längen-, Bildungsgrad, Cig. (T.); — prim. rus. stupenь.
Pleteršnik
stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad (math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.
Pleteršnik
stopȋnjski, adj. 1) Tritt-; — 2) Schritt-; — 3) Grad-: s. razloček, der Gradunterschied, Zora; stopinjsko omrežje, das Gradnetz, Cig. (T.).
Pleteršnik
stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe (gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
Pleteršnik
uklę́ti, ukółnem, vb. pf. verwünschen, Cig.; ukleti grad, Kr.; — durch Verwünschung verwandeln: u. koga v volka, LjZv.
Pleteršnik
veličȃnski, adj. 1) großartig, prächtig, herrlich, Mur., Cig., Jan., ogr.-M.; v. grad, Navr. (Let.); veličanski gozdje, Erj. (Izb. sp.); — 2) veličanska pravica, oblast, die Landeshoheit, DZ.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
bǜdinski -a -o prid. budimski: Büdinszki grad KOJ 1848, 77; na büdinszkoj szteni AIP 1876, br. 1, 5
Prekmurski
Gòrnja Lèndava -e -e ž Gornja Lendava, kraj v Prekmurju, danes Grad: Tak je zrouk zvijana Hospitalárszkim Redovnikom i Gornyalendava KOJ 1848, 38; v Gornyolendavi KOJ (1914), 136
Prekmurski
grád -a m grad: Terdi grád je nas Bog SM 1747, 79; Nas mocsen grád BKM 1789, 115; A vár, kastély, grád AIN 1876, 12; zapovedao ga je vu grád KM 1796, 129; ti zmo'sni gradi ſzo zidali SŠ 1796, 126; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8
Prekmurski
hrámba -e ž hiša, stavba: Nas mocsen grád zmo'zna hramba BRM 1823, 65; A ház, hi'za, hrámba AIN 1876, 12; drüge falate ſztáre hrámbe KM 1790, 68; gda je hramba 'ze gotova KAJ 1870, 73; gvant i toplo hrambo KAJ 1870, 61; hrambo zaklenola i v-lôg odisla AI 1875, kaz. br. 7; Margêca pri hrámbi z-nôvics sztrêljeno sztvár vidévsi AI 1875, kaz. br. 7; da znao, ka pred hrambov z-detetom 'zena sztoji AI 1875, kaz. br. 7; ogen 122 hrámbov zapelío AI 1875, kaz. br. 8; pren. Kak verni szvoji hramba KAJ 1848, 165; Bog, moja hramba TA 1848, 1; Ár bom vnáj bolſoj hrámbi, Vu Goſzpodna obrambi BKM 1789, 392
Prekmurski
Kàrlovec -vca m Karlovec: Károl zozida mocsen grád od szvojega iména Kárlovecz ozváni KOJ 1848, 85
Prekmurski
Krèml -a m Kremelj: ide zráven v-czaszarszki grád Kreml KOJ 1848, 120
Prekmurski
Kùpa -e ž Kolpa: Károl kre kúpe zozida z pripomoucsnim sztroskom eden mocsen grád KOJ 1848, 6
Prekmurski
kurážen -žna -o prid. pogumen: Dühovnik poslejo kurásnoga cérkvenoga czéhmestra KOJ 1845, 98; Prednyejsi Bassovje szo bole na kurásno v-grád sziljenye pobisztrili KOJ 1848, 83
Prekmurski
nèspr̀hnjeni -a -o prid. nestrohnel: Neszprhnye-no právo rokou Sz. Stevana prvoga Krála je v vüdinszki grád szprávila KOJ 1848, 111
Prekmurski
nòtrivdréjti se -vderém se dov. vdreti: teda sze nikeliko sztou junákov v-grád notrivderé KOJ 1848, 90; pren. poganye szo notri vdrli vu tvojo örocsino TA 1848, 65
Število zadetkov: 112