Zadetki iskanja
Pleteršnik
izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
Pleteršnik
kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
Prekmurski
Celotno geslo
Megiser
kastel -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Megiser
kaštel -a samostalnik moškega spola
Svetokriški
klavzura -e ž klavzura, tj. prepoved izhoda iz samostana: te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura im. ed. ǀ Zhe ſe bodo saveſali s' oblubo te Klauſuræ rod. ed., tu je saperta biti, nihdar vezh ene ſtopine nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ ſe poſtavio v' Shpringarie te Clauſuræ rod. ed. ǀ ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan sa to Clausuro tož. ed. ← srlat. clausura ‛klavzura’ < lat. clausūra ‛grad, utrdba’
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.
Vorenc
kraj2 m, F11, fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; litorea arx, en grád per kraju morjá; litorosus, -a, -um, kar je per kraju morjá, ali druge vodè; litus, -oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjà, kamer ſe ladje perveṡujejo; phasellus, ena ladjiza, s'katero ſe ſem ter tám per kraju voṡi; pulvini, valizhi na katerih ſe h'kraju is vodè ladje vun vleizhejo; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; sinus maris, ṡlokoſt, ali en kot per kraju morja
Svetokriški
kraljev -a prid. kraljev: potle je bil Krajlau im. ed. m sett ratal ǀ pertezhe Krajleua im. ed. ž uahta popadeio Eduvarda ǀ Grè v'Krajlevo tož. ed. ž kambro ǀ ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo Krajlevu tož. ed. s prebivalszhe → kraljevi, → kralj, → Kraljeve bukve
Prekmurski
Celotno geslo
Megiser
krupica -e samostalnik ženskega spola
Prekmurski
Prekmurski
kurážen -žna -o prid. pogumen: Dühovnik poslejo kurásnoga cérkvenoga czéhmestra KOJ 1845, 98; Prednyejsi Bassovje szo bole na kurásno v-grád sziljenye pobisztrili KOJ 1848, 83
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
mojškra -e ž strežnica grajske gospe: Na mejſti Mujshkre rod. ed. en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi (III, 500) ǀ ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro tož. ed. shlushit (I/2, 195) ǀ preveliko priaſnoſt je imel s'Mujshkro or. ed. tajſte Firshtine (II, 513) < *mojštra iz → mojster
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
nèspr̀hnjeni -a -o prid. nestrohnel: Neszprhnye-no právo rokou Sz. Stevana prvoga Krála je v vüdinszki grád szprávila KOJ 1848, 111
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 112
Dostopnost