Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
rajmno [rájmnonepopoln podatek] členek

poudarja sledeči stavčni člen; ravno; prav

Pleteršnik
razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
Pleteršnik
rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče-Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.
Prekmurski
rožjé tudi rožgé -á s orožje: Rosjé vojſzküvanya naſſega je nej telovno KŠ 1754, 161; Terdi grád je nas Boug vnébi, Ro'zgé ino obrámba BKM 1789, 320; Ro'zjé ino obramba BRM 1823, 155; Ro'zjé ino obranba KAJ 1848, 165; ka ſzem ti zetim zadoſzta mocsno rosjé vrouke dáo KŠ 1754, 12a; vſze nyegovo rosjé nyemi vzeme KŠ 1771, 207; Judas je priſao i 'znyim lüſztva vnogo zro'zjom zdrogmi KŠ 1771, 90; pren. Vu iſztine rejcsi, vu Bo'zoj moucsi, po ro'zjej pravicze KŠ 1771, 539; Zato vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27
Svetokriški
sezidan -a prid. sezidan: en kloshter je bil ſiſydan im. ed. m Kir je njega hisha ſtala ǀ velika Cirku je bila ſisydana im. ed. ž ǀ ti ſi tuiſtu gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu im. ed. s ǀ ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan tož. ed. m ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi … Bogu Iſraelskimu h' zhaſti Syſidan tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan tož. ed. m veliKu lepshi Kakor ſalamonau ǀ di bi ta Tempel ſiſidam tož. ed. m vidil ǀ v' to Sveto Zirku h' zhaſti MARIAE Divize ſiſſidano tož. ed. ž
Prekmurski
siléjnje -a s siljenje: nego bole na kurásno v-grád szilejnye pobisztrili KOJ 1848, 8
Prekmurski
síliti -im nedov. siliti: Kak vitéz gda ſzili Na ſzvojo pout ſztáne BKM 1789, 2b; Koga potrejbcsina szili KOJ 1845, 9; Ki csákate i ſzilite priſeſztyé dnéve Goſzpodnovoga KŠ 1771, 723; Szilijo naj miniszterium ne müdláva goriposztávlenyom vogerszkom bankom AI 1875, br. 2, 1; Ráj ſzo ſzi ktomi, csi ſzo je ſzilili, ſzmrt zvolili BKM 1789, 328
síliti se -im se želeti si: Záto naj ſze razveſzelim, Vtvoje rane ſze jaſz ſzilim BKM 1789, 221
siléči -a -e sileč: Zrinyi v-grád szilécse Törke odbije KOJ 1848, 83
Svetokriški
skala -e ž skala: Skala im. ed. od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè ǀ ena ſilnu velika ſkala im. ed. ſe je bila s'hriba utergala ǀ sapovej morju, inu kakor scala im. ed. tardu rata ǀ is ene tarde Skale rod. ed. frishna voda ſvera ǀ s'skale rod. ed. Israelitarjam je voda tekla ǀ en ſtudenz ojla je is taiſte ſkale rod. ed. teklu ǀ sapovej skali daj. ed., inu sazhne ſe potiti ǀ eni tardi ſkali daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ en zholn je bil perletil na tajſto skalo tož. ed., ter ſe je bil resbil ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko pod ſkalo tož. ed. nyh leben ohranit ǀ ima en mozhan grad na shivi skali mest. ed. ſisidan ǀ Vudari po ſkali mest. ed., kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ skale im. mn. ſo ſe respokale ǀ te ſkale im. mn. ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham te skale tož. mn., krajlam te dvore ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne ſkale tož. mn. ǀ njeh gnesdu ſturè na skalah mest. mn. raven morja
Prekmurski
skós tudi skóus predl. s tož. skozi: I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli KŠ 1771, 549; kak dabi din szkousz kuszte krávnye kou'se notri mogao KOJ 1845, 108; teda sze nikeliko sztou junákov szkousz protivnikov v-grád notrivderé KOJ 1848, 90; Jo'zef krics obcsüo te, da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7
Vorenc
smrten prid.F19, epicaediumſmertna peiſſim; hora mortisſmertna ura; lethalis, -leſmertni; mausolaeumſmertni grad; peccatum mortale, vel lethaleſmertni gréh; virus mortiferumſmertni ṡhkodlivi ſtrúp; vulnus lethaleſmertna rana
Pleteršnik
sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).
Prekmurski
sprevodìti -vòdim dov.
1. spremiti: Vu moj ürok nebeſzki Kriſztus dás me ſzprevoditi SŠ 1796, 119; gda je od ſzébe tak ſzprevodis, kak je vugodno Bougi KŠ 1771, 740; Gda sze Goszpoud páli odprávlajo, jih nikelko szprevodi KOJ 1845, 28; Szprevodte ga pa vu méri KŠ 1771, 525; Szprevodili ſzo ga vu ládjo KŠ 1771, 406; szo ga v-büdinszki grád szprevodili KOJ 1848, 75
2. pokopati, udeležiti se pogreba: mrtvecze na ſztrán ſzprevodite je vi SŠ 1796, 150
3. prebiti, preživeti: I dnéſnyi dén vu méri Dáj mi lepou ſzprevoditi BKM 1789, 375; Oh keliko vör i lejt ſzi do eti máo zobsztom ſzprevodo KM 1783, 198
sprevodìti se -vòdim se biti spremljan: Zlotri ſze je zváraſſa, On ſzprevodo vö zmeſzta BKM 1789, 71; devojke sze tüdi szprevodijo pred tébe TA 1848, 37
sprevòdeni tudi sprevòdjeni -a -o spremljan: Oni záto ſzprevodeni od gmajne prejk ſzo sli po Feniczii KŠ 1771, 388; Matyas, v-Büdino szprevodjen z-Csehszkoga KOJ 1848, 62
Pleteršnik
stółbica, f. dem. stolba; die Stufe, C.; — das Fußgestell an einer Bank, C.; — die Zeile, die Reihe, C.; — der Grad einer Sonnenuhr, C.
Pleteršnik
stǫ́pənj, -pnja, m. der Grad, Jan., Cig. (T.); s. dolžine, obrazovanosti, der Längen-, Bildungsgrad, Cig. (T.); prim. rus. stupenь.
Pleteršnik
stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad (math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.
Pleteršnik
stopȋnjski, adj. 1) Tritt-; — 2) Schritt-; — 3) Grad-: s. razloček, der Gradunterschied, Zora; stopinjsko omrežje, das Gradnetz, Cig. (T.).
Pleteršnik
stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe (gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
Prekmurski
strobèntati -am dov. zatrobentati: sze nikeliko sztou junákov v-grád notrivderé, sztrobentajo KOJ 1848, 90
Svetokriški
Tesalija -e ž zemljepisno lastno ime Tesalija: en Mozhan grad ſo bily podkoppali, inu poderli v' Teſſaly mest. ed. (V, 125) Tesálija, gr. Θεσσαλία, pokrajina v severni Grčiji
Celotno geslo Megiser
toča -e samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 112