Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
grȃd 1., grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.-C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.-C.
Pleteršnik
Svetokriški
grad -a m grad: nijh grad im. ed., inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu ǀ en Skof v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada rod. ed. ǀ S. Chrish je bil Skof pruti gradu daj. ed. ſturil ǀ ima en mozhan grad tož. ed. na shivi skali ſisidan ǀ vſame pojti ven grad tož. ed. sa Mujshkro shlushit ǀ v' tem Grofovem gradi mest. ed. Braviller ǀ vſe kar je bilu v'gradi mest. ed./daj. je pogorelu ǀ v' nemski desheli v' tem gradu mest. ed. Waldenberga veliku shlahtnih Gospudu bi bili shivi sgoreli ǀ pod Gradam or. ed. veni kmetushki hishi je mogla prebivat ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, shlahtnikam te grady tož. mn. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh mest. mn. prangat
Pleteršnik
gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.-Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
Pleteršnik
ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.-Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec-C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.-C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.-Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
Svetokriški
perzijanski1 -a prid. perzijski: Perſianski im. ed. m Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil ǀ Spadus Perſianskiga rod. ed. m krajla Dariuſa hlapz ǀ ſim bral od ene Perſianske rod. ed. ž frave katera Synu te Krailize je doila ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu daj. ed. m krajlu Dariuſu ǀ je vidil per Persianskimu daj. ed. m krajlu en shlahten kamen ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski tož. ed. m jeſik ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga tož. ed. m ži. Krajla Dariuſa ǀ Resdrashi Perſiansko tož. ed. ž Goſpodo ǀ ſta bila prishla v' Perſiansku tož. ed. s krajlevstvu v' tu meſtu Babilonio ǀ en Skof v' perſianski mest. ed. ž desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada ǀ je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim mest. ed. s Meſti ǀ leta je vojsko imel s'Ciruſam Perſianskem or. ed. m krajlam ǀ Pershianski im. mn. m krajli ſo ſapovedali ǀ Naj li hualio Perſianske tož. mn. m krajle → Perzija
Pleteršnik
pobírati, -bȋram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.-Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.-Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; (pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
Svetokriški
škof -a m 1. škof: Kadar ſim bil Shkoff im. ed. ſim bil vbushiz ǀ Conſtancienſis shkoff im. ed. s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu ǀ vmerje Shkof im. ed. Hildeſemenſis ǀ en Skof im. ed. v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada ǀ enkrat S. Antoninus Florentinski skoff im. ed. ie memu ene hishe shal ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit S. Flauianus Shoff im. ed., inu veliku drugyh Svetyh Duhounyh ǀ Poterdit bi nam mogal Reginherus Miſnenski shkoa im. ed. ǀ Sklenem s'tem kar berem od S. Lupa shkoffa rod. ed. ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa rod. ed. ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal shkofu daj. ed. ǀ je Gospud Bug djal ſmirneskimu shkoffu daj. ed. ǀ ta S. Pushaunik po ſmerti ſe je bjl perkasal lugdunskimu ShKofu daj. ed. ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga shkoffa tož. ed. Ceadda ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa tož. ed. pridiguat od ſodniga dneva ǀ sa Jerusalemskiga skoffa tož. ed. isvolil ǀ nam je eniga S. Shkofa tož. ed. poſlal ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam or. ed. Aſſianskem ǀ de bi Sholnery, Deshelski, Duhouni, inu Shkoffi im. mn. pó njegovem exempelnu hodili ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shkofij im. mn. s. Bonifaciuſa ǀ kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu rod. mn., inu shegnanih Maſhniku ǀ V' imeni vſyh Shkoffou rod. mn. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Nameſtniky tyh shkofou rod. mn. s. Landoalduſa ǀ tajſtu truplu imaio pokoppat v'grob tyh skofoh rod. mn. ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom daj. mn., inu duhounem Gospudom en lep exempel puſtil 2. patriarh: Nikar skuſi golobe, kakor S. Nizephora Pizhimskiga Shkoffa tož. ed. < *pškof ← stvnem. biscof ← lat. episcopus ← gr. ἐπίσκοπος ‛škof’
Prekmurski
vö̀skòtnoti -em dov. izgnati: On je z szvojega gornyolendavszkoga ino szobotskoga gráda vöszkotno lutheránszke predikante KOJ (1914), 145
Pleteršnik
Število zadetkov: 11
Dostopnost