Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
bridek -dka prid. bridek, žalosten, težek, hud: ſe spomina njegova britka im. ed. ž martra ǀ Ob zhaſsu pak te britke rod. ed. ž martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa ǀ de s'veſseljom je ſmerti, inu ſvoj britki daj. ed. ž martri napruti shal ǀ ſi ſo bily isvolili eno ſtrashno, ino britko tož. ed. ž ſmert ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele ſe jokat nat tvojm britkom or. ed. s terpleinom ǀ Vudari po pepelu, kar prezej ludje, inu shivina negnusne, inu britke tož. mn. ž rane ſo vshafali
Svetokriški
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
Svetokriški
grenak -nka prid. 1. grenek: grenka im. ed. ž morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku im. ed. s, inu vesdravu ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak tož. ed. m gorezh ſtrup liti ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje pak ta grenki tož. ed. m dol. shauzh imeli 2. neprijeten: ta krenki im. ed. m dol. kelih te martre ǀ ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust je grenka im. ed. ž ǀ reishime od tiga grenkiga rod. ed. m keliha ǀ Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke rod. ed. ž ſmerti ǀ ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki daj. ed. ž ſmerti obſojenih ǀ dokler to grenko tož. ed. ž ſmert pred ozhmy imamo ǀ vſe lete greshne poneſſe v'tu grenku tož. ed. s morje tiga pakla ǀ shivj v' tem blatnem, inu grenkem mest. ed. s morij tiga ſvetà ǀ Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko or. ed. ž ſmertio ǀ is Katereh grenke im. mn. ž Solſe teko ǀ veliku grenkih rod. mn. beſsedy morio poterpeshlivu prenesti ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. ž tozhete presež.> kir ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' vſttih shauzh ta ner grenkeishi tož. ed. m ǀ popyò te nar grenkejshi tož. mn. ž, inu gnusnishij arznie
Svetokriški
les -a m les: slatu je shlahtnishi, kakor je lejſs im. ed., ſrebru, inu shkerlat ǀ kameine, inu lejſſ im. ed. tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga leſſa rod. ed. ǀ leſſà rod. ed., inu kamejna v' desheli nemanka ǀ s'frishniga lejſà rod. ed. je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ Iſak je bil poſtaulen na butaro tiga liſſa rod. ed., kir je imel offran biti ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs tož. ed. sa tempel sekali ǀ Na leſſu mest. ed., v' tem kir Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne poſtavi (cedrov) les iz (hriba) Libana les libanonske cedre: krish je bil od lejſſa is libana rod. ed. ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. → Liban
Svetokriški
matra -e ž muka, mučenje: ſim bil vshe veliku poprei paklenske matre rod. ed. ureden (V, 559) ǀ hudizh pravi, nezh nemarai sa Matro tož. ed. Christuſhavo (I/2, 193) ǀ v ſe matre tož. mn. veſselu preneſsò, inu te grenke ſmerti ſe neustrashio (I/1, 94) Disimilirana različica matra je mnogo redkejša od nedisimilirane → martra; → matrnik.
Svetokriški
morski -a prid. morski: ta slana, inu grenka morska im. ed. ž uoda je bila slatka ratala ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga rod. ed. s ternja eno veliko krono ſo ſturili ǀ Ta kateri hozhe en morski tož. ed. m perlin vdobit ǀ kakor te grenke morske im. mn. ž pene ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih rod. mn. perlinou
Svetokriški
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
Svetokriški
popiti -pijem dov. popiti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi, tu vinu popiti nedol. ſe tebi gnuſſi ǀ je njemu bila dalla popyti nedol. eno latvizo slatkiga mleka ǀ variſe ſa Boshjo volo popjti nedol. glaſſ tiga greha ǀ vſy imaio shnim red na enkrat ſvoj glaſſ po piti nedol. ǀ nemore nehat dokler cello maioliko po zhaſſi popye 3. ed. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati, popyò 3. mn. te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie ǀ nebom popyl del. ed. m glaſſ v' katerim je ſtrup te vezhne ſmerti ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia popijl del. ed. m ǀ 48 firtelnou vina je bil popil del. ed. m ǀ Gdu bi bil taku prepoſt de bi rat, inu volnu to arznio nepopil +del. ed. m ǀ nej arznie taku grenke de bi io nepopyl +del. ed. m ǀ sa vſakaterim shtiham en glashik vina bi popili del. mn. m ǀ ſo bily popyli del. mn. m glaſſ v' katirem ſtrup tega vezhniga pogubleina
Svetokriški
prebivati -am nedov. prebivati, bivati: dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
Svetokriški
priložiti -im dov. 1. priložiti, dodati, postaviti zraven: nej sadosti de ima ſam luft te vere, temuzh tudi terbej roko dobriga diajna perloshit nedol. ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit nedol. Kiſſilu s' tem slatkem ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj 3. ed. k' moj Zerkui ǀ Perloshimo 1. mn. martro katero ſo terpeli vſy Marterniki Sveti ǀ perloshite 2. mn. vogle, pihajte mozhnejshi, obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu ǀ Perloshite 2. mn. vſe martre, katere ſo Sveti Marterniki na tem ſveitu terpeli ǀ kadar je bil perloshil del. ed. m en pushtob imenu Abrahamu ǀ obeden nema meni samerit aku bom Ieremia Preroka v'taki vishi ſemkaj perlushil del. ed. m 2. dostaviti, dodati, dodatno povedati: jeſt perloshim 1. ed., de tudi na semli bosh obilnu polonan ǀ ti opraulash, inu reſnashash inu she vezh parloſish 2. ed., kakor je reis ǀ Peter Damianus lete beſsede perloshi 3. ed. ǀ Christus perloshi 3. ed., inu ſvoie Iogre potroshta rekozh ǀ Magnus perloshj 3. ed., de v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe ǀ Rupertus Ab. perloshij 3. ed. de sazhetik te grenke ſmerti Christuſa Iesuſa Iudij ſo bili sazheli s'laternami ǀ kir tukaj perloſhi 3. ed. S. Auguſtin ǀ Kir Honorius perloshy 3. ed. ǀ Inu S. Brida perlozhi 3. ed. ǀ Kir bom perloshil del. ed. m beſſede S. Bonauentura
Svetokriški
rešiti -im dov. rešiti: skusha Indianer reshit nedol. leua od pſsa ǀ ſama resniza nas ſamore reishit nedol., ozhistit, inu isvelizhat ǀ de bi mogal rejshit nedol. inuodkupit nashe dushe ǀ nemore mojo dusho od pakla rejſhit nedol. ǀ obeden Arzat ga nemore rejshiti nedol. ǀ s' rok teh paklenskih Rabelnou rèshit nedol. ǀ pofliſsajſe njega od te martre reſhit nedol. ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat, inu od te preteshke bolezhine Krajla reijſhit nedol. ǀ Jeſt ſim prishal vas osdravit, inu od ſmerti reishit namen. ǀ Jeſt tebe reishim 1. ed. od tvoih grehou ǀ bres lete Boshie arznie, katera zhloveka reishi 3. ed. od te vezhne ſmerti ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi 3. ed. mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi 3. ed. od taiste nadluge ǀ cilu ſvoj leben ſa eno ſamo vaga, de od teh poshreshnih voukou jo reshi 3. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika, inu ijh rejshij 3. ed. od vſiga tiga hudiga ǀ Bug naſs li od hudiga rèshi 3. ed., inu tu bo nam sadosti ǀ Aku n'hozhete vy, inu vaſhi otrozi fardamani biti, pred tem Bug vaſs reyshi 3. ed. ǀ leta yh resi 3. ed. is nyh oblaſti ǀ nej tebe od hudizhu rèshio 3. mn., aku morio ǀ vſmiliſe zhes lete vboge dushize, ter yh reishi vel. 2. ed. is martre teh viz ǀ Ah lubesnivi Moj Ozha, aku je mogozhe reishime vel. 2. ed.+ od tiga grenkiga keliha ǀ vſmiliteſe zhes nas, reshite vel. 2. mn. nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo ǀ de bi jetnike reshil del. ed. m s'lastno Pershono ǀ Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil del. ed. m ǀ nas je reishil del. ed. m od pogubleina te nevere ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil del. ed. m ǀ je bil rejshal del. ed. m suoje mestu od tiga pogublejnia ǀ Bug s'mrèsh je njega rejſhal del. ed. m ǀ bode vaſs rejſhil del. ed. m od grehau ǀ de bi nas reshel del. ed. m od vezhne martre ǀ yh nej bil rèshel del. ed. m od tiga gmajn Adamaviga greha ǀ nas je reishel del. ed. m od te grenke ſmerti ǀ je mene ſtuaril, inu od pakla reſhil del. ed. m ǀ s' oblasti tyh ſamurizou réshil del. ed. m ǀ di bi vaſs reshal del. ed. m od greha ǀ de bi ijh Bug rejshu del. ed. m s'kehe ǀ de bi od ſmerti ta Judouski folk reshila del. ed. ž ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio rèshila del. ed. ž ǀ de bi njemu glavo odſekala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu del. ed. s ǀ je proſſil ſvoje bratje de bi skuſi nyh molitvo ga reshili del. mn. m ǀ sledniga zhloveka ſo od hudizha reishili del. mn. m ǀ Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli del. mn. m od ene kazhe rešiti se rešiti se: nihdar ne bo mogal ſe reshit nedol., inu od te bolesni oſdravit ǀ aku shelite od paklenske martre ſe reishit nedol. ǀ ſe nepofliſsa prezej osdravit, inu te velike nevarnosti ſe rèshit nedol. ǀ de bi li is paklenſke martre ſe mogla reſhit nedol. ǀ Hozkete ſe rejshit nedol. od skushnave ǀ aku hozhesh v' nebeſsa priti, inu pakla ſe reshiti nedol. ǀ kumaj zlovik od ene ſe rejshi 3. ed., de vſhe ta druga ga popade ǀ aku ſe ne reishite 2. mn. od vezhne ſmerti ǀ pred to teshko shtrajfingo Boshjo ſe reshio 3. mn. ǀ Sveta, inu nuzna je miſſu molit sa te mertve, de ſe reishio +3. mn. od ſvoih grehou ǀ ſe bosh od pakla reshil del. ed. m, inu nebeſſa sashlushil ǀ Vuprashajte krajla Ezechia kaku on ſe je bil od ſmerti reishil del. ed. m ǀ koku bosh ti ſe reshil, ali reshila del. ed. ž od tiga greha ǀ ſmerti ſe je bila rejshila del. ed. ž ǀ vſe martre bi ſe bila reshela del. ed. ž ǀ bulshi je sa naſs, de od ſmerti, inu od martre ſe bomò reshila del. dv. m ǀ ty mertui ſo ſe od shtraifinge boshje reishili del. mn. m ǀ debi Iſraelitery skuſi preshli, inu od tiga Trinoga ſe reshili del. mn. m ǀ vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile del. mn. ž
Svetokriški
sladčica -e ž slaščica: vſe semelske slatzhizhe im. mn. nebeskem perglihane ſo grenke kakor shauzh, inu pelen (V, 188)
Svetokriški
sladkost -i ž 1. sladkost: ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust im. ed. je grenka ǀ O slatkust im. ed. S. Rus. T. ǀ od velike slatkuſti rod. ed. je ſamaknen ǀ od velike ſlatkuſti rod. ed., in troshta je bila ſamaknena ǀ od ſlatkusti rod. ed. dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti rod. ed. ǀ nepozhutio obene slatkoſti rod. ed. v'boshy shlushbi ǀ nje ſerze takorshno slatkuſt tož. ed. pozhuti ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust tož. ed. je pozhutil ǀ Angelzi eno ſuſebno slatkust tož. ed. ſo pozhutili ǀ kaj tedaj s' en trosht, veſſelje, inu slatkoſt tož. ed. pozhutio ǀ Garlu bo tudi pozhutilu eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt tož. ed. ǀ s' slatkustio or. ed. Nebeſko ǀ ſlatkuſti im. mn. ſo grenkuſti ǀ aku vſe tuoje slatkusti im. mn. ſo grenke ratale ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti tož. mn. imela 2. sladkoba: figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt tož. ed., inu moj dober ſat sapuſtilu
Svetokriški
smrdeč -a prid. smrdeč: karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh im. ed. m andverh ǀ ta skleda je bila negnusna, nesnashna, inu ſmerdezha im. ed. ž ǀ Smerdezha im. ed. ž, inu negnuſna v'greheh je leshala ǀ letu ſe nej ſpodobilu pravi S. Ambros, de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe im. ed. s mertuaſku truplu leshalu ǀ vſame en bokau ſmerdezhe rod. ed. ž uode ǀ ti karshenik vezh shtimash eno Krono, en kratik lusht tvojga ſmerdezhiga rod. ed. s meſſa ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi daj. ed. ž ſtuari ǀ vezh en ſmerdezhi tož. ed. m dol., kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ Jeſt vezh lubem eno ſmerdezho tož. ed. ž pershono ǀ S. Petra Herodesh je bil sapovedal poſtavit veno glaboko, inu ſmardezho tož. ed. ž jezho ǀ tu ſmerdezhe tož. ed. s koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim mest. ed. m gnoju leshezhiga vidili ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi mest. ed. ž kehi, kir velike neperloshnoſti je terpel ǀ enu malu moke v'ſmerdezhi mest. ed. ž vodi ſmozhene ǀ v'tvojm ſmerdezhem mest. ed. s ſerzu ǀ takushne dushe ſo ſmerdezhe im. mn. ž ǀ Filonides je bil taku poln ſmerdezhih rod. mn. ran ǀ Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne tož. mn. ž poſtavi ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe tož. mn. ž ijskrè ǀ tudi je bil te ſmerzhe tož. mn. ž gobe vudubil ǀ je te ſmerdezha tož. mn. s trupla jedil ǀ ſta prebivala v'teh ſmerdezhoh mest. mn. grobah teh mertvih ǀ v' ſmerdezah mest. mn. truplah teh greshniku prebivat nemore ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi or. mn. trupli nepolnenu
Svetokriški
solza -e ž solza: ena solſſa im. ed. sa to drugo y is ozheſs kaple ǀ n'hozhesh en ſolſe rod. ed. preliti ǀ kadar pak Boga s'kusi greh sgubish ene ſolse rod. ed. neprelijesh ǀ nebosh ene ſolsè rod. ed. zhes tvoige grehe prelila ǀ Kadaj eno ſolſo tož. ed. od ſhaloſti prelijesh ǀ s'eno ſolso or. ed., s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ gorezhe ſolſe im. mn. nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ pravio de roſsa druſiga nej, ampak ſolse im. mn. teh ſvejsd ǀ ſolſſe im. mn. ſo ſe y vtergale ǀ te ſolsè im. mn. mene opominaio ǀ vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe im. mn. teko ǀ ta ſvejt je dolina teh ſols rod. mn. imenuana ǀ v' dolini teh ſolſſ rod. mn. yszhete, inu shelite Krajlovati ǀ veliko ſolſs rod. mn. prelie ǀ de bi ti enu morje krijvavyh ſolſ rod. mn. prelila ǀ Rumarza te doline teh Sols rod. mn. ǀ videozh nje veliko grevingo, inu ſolſe tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse tož. mn. v'shlahtne kamene ǀ bò obriſſal ſolſſe tož. mn. is vashih ozhy ǀ G: Bug takushne ſolsè tož. mn. ne shtima vezh, kakor ſolsè tož. mn. katere s'tarte teko ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. tozhete ǀ s' ſolſamy or. mn. na ozheſsah ſe je bil podstopil rezhi ǀ Se oberne k' ſidu, ter sazhne s' ſolſſami or. mn. G. Boga proſſit ǀ Operi s'tuoijmi ſolsami or. mn. S. S. Rane ǀ de bi ſi ſolsamy or. mn. mogal moje madeshe oprati ǀ zevu svejt is solsami or. mn. je napaunil ǀ njegova Gospa s' ſolſami or. mn. na ozheſſah ſtopi k' njemu ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy or. mn. noge Christuſhave oprali ǀ ſalvianus is ſalsamij or. mn. na ozheſsah je djal ǀ ſe nepofliſſaio s' ſalſami or. mn. ozhiſtit ǀ Magdalena s'ſolsami or. mn. Ieſuſave noge opere ǀ bi s'ſolsamy or. mn. vaſhe vmadeſhene duſhe oprali ǀ s'ſolſamy or. mn. na ozheſsah, rezhe k'njemu ǀ s'ſolſamij or. mn. ijh ſperaio ǀ s'ſlolſamy or. mn. na ozheſsah je djal ǀ s'Solsami or. mn. yh je vmivala, inu s'laſmy briſsala ǀ sazhne s'Solſamy or. mn. njegove noge roſsiti
Svetokriški
sonce -a s sonce: Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.
Svetokriški
strašan -šna prid. 1. strašen: en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv: je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
Svetokriški
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
Svetokriški
tema -e ž tema: Kakor sgledaio tu S. Ime, isginio raunu Kakor temma im. ed. kadar ſonze ſe perkashe ǀ Jeſt ſim bil Syn te temmè rod. ed. ǀ ſazhneo od temè rod. ed. inu potle ſvetlij rataio ǀ nas je odtel od oblaſti te temme rod. ed. ǀ poshle to strashno temmo tož. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo tož. ed. ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tož. ed. tuojga nesrezhniga rojstva ǀ Katera v'taistim skriunim Kotu, v'taisti temmi mest. ed. ſi nazhista bila ǀ veni ſtrashni temi mest. ed. te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ v' temmi mest. ed. tega greha prebivash ǀ v'temi mest. ed. te nevarnoſti ſe najdemo ǀ v'temmi mest. ed. ſtoij s'odpertimi ozhmij ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo or. ed. sakrye vſe elemente ǀ versitega v'te vunajnie temmè tož. mn. ǀ inu ga verezhi v'te unane temè tož. mn. ǀ v' temme tož. mn. paklenske saideio
Svetokriški
točiti -im nedov. solze točiti solze točiti, jokati: vezhkrat grenke solſe tozhete 2. mn. ǀ na perſi klukaio, ſolse tozhio 3. mn. ǀ po gostim is suojg ozhij gorke ſolse je tozhila del. ed. ž
Število zadetkov: 25