Zadetki iskanja
Svetokriški
blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.
Pleteršnik
doklẹ̑dar, conj. = dokler, Jarn., Kor.-Mik.; Dokledar mi prsi dihale bodo, — V veselju solnčnem se hočem, V radosti greti, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.-Soška dol.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
greti nedov., F3, calefacere, ṡakuriti, ſegréti, gréti, resvrozhiti; focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; fovere aliquem, eniga k'ſebi partiṡkati, greiti, objemati, rediti
Svetokriški
greti1 -ejem nedov. greti: je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat … ogniu de ga imà greiti nedol. ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty grejti nedol. ǀ ſe ſveitj, greie 3. ed., inu pezhe kakor ogin ǀ je ſapovedal … ogniu, de vaſs greje 3. ed. ǀ ty mlady yh pitaio, inu grejeio 3. mn. ǀ te mlade ſvoje ſtarishi pitaio, yh greiejo 3. mn. … kadar od ſtarosti ſi nemorio pomagat ǀ Grejmo vel. 1. mn. ga s' tem volikam, inu oſselzam s' ogniam naſhe lubesni ǀ vaſs ſim grel del. ed. m s'ogniam moje lubesni greti se greti se: ſò bily mokri, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli del. mn. m
Svetokriški
greti2 nedov. iti, hoditi: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti nedol., opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat Ta nedoločnik je vpliv vipavskega govora. Določne in deležniške oblike so navedene pri → iti.
Pleteršnik
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Pleteršnik
jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).
Pleteršnik
kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
Vorenc
ogreti dov., F3, focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; refovere, ṡupèt ogréti, v'gorku ṡaviti, ṡupèt k'mozhi perpraviti
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
Vorenc
oživeti dov., F4, focillare, gréti, ogréti, múzh dati, oṡhivéti; reviviscere, oṡhivéti, ṡhiu poſtati; vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti; viviscere, oṡhivéti, ṡhivenîe ṡadobiti
Prekmurski
pèčti pečém nedov.
1. peči: Pecsti Sütni KM 1790, 94; Pecsti Sütni KM 1790, 95; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7
2. povzročati bolečino: moj kri'z noſziti, Cſi me gli kak ſté pecsé BKM 1789, 317; z-rázlocsnimi kaſtigami, ſtere ſzo ga jáko pekle KM 1790, 54
3. žgati, močno greti: Pecsé lêtesno szunce KAJ 1870, 16
pèčti se pečém se peči se: Eti ſze bogátecz pecsé KM 1783, 296
pèčeni -a -o
1. pečen: Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; Szprávoga [kruha] zmele i zvodé pri ognyi pecsenoga KŠ 1754, 202; Oni ſzo pa poudali nyemi eden táo pecsene ribe KŠ 1771, 257; je nej kopüna pecsenoga bio vtégno kostati KOJ 1848, 91
2. boleč, žgan od vročine: I pecseni ſzo lidjé zvelikov vrocsinov KŠ 1771, 794
1. peči: Pecsti Sütni KM 1790, 94; Pecsti Sütni KM 1790, 95; Vu kühnyi pečéjo BJ 1886, 7
2. povzročati bolečino: moj kri'z noſziti, Cſi me gli kak ſté pecsé BKM 1789, 317; z-rázlocsnimi kaſtigami, ſtere ſzo ga jáko pekle KM 1790, 54
3. žgati, močno greti: Pecsé lêtesno szunce KAJ 1870, 16
pèčti se pečém se peči se: Eti ſze bogátecz pecsé KM 1783, 296
pèčeni -a -o
1. pečen: Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; Szprávoga [kruha] zmele i zvodé pri ognyi pecsenoga KŠ 1754, 202; Oni ſzo pa poudali nyemi eden táo pecsene ribe KŠ 1771, 257; je nej kopüna pecsenoga bio vtégno kostati KOJ 1848, 91
2. boleč, žgan od vročine: I pecseni ſzo lidjé zvelikov vrocsinov KŠ 1771, 794
Pleteršnik
prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.-Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. (praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.-Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
Vorenc
razvročiti dov., F2, calefacere, ṡakuriti, ſegréti, gréti, resvrozhiti; inflammare, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti, gmèrati, draṡhiti, oṡhgati
Prekmurski
segréjvati -am nedov. greti: Kak vſzak dén toplo ſzuncze Szegrejva rodne nyive BKM 1789, 168; Szegrêva, nevu'ziga BRM 1823, 107
segréjvati se -am se greti se: i se rada [mačka] na sunci segreva AI 1878, 9; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao BKM 1789, 281; Peter i ſzegrejvao ſze je pri ognyi KŠ 1771, 149; i ſzegrejvali ſzo ſze KŠ 1771, 326
segrevajóči -a -e segrevajoč: Nazâ szi na mláde széde ino je Z-perotami szegrêvajôcs pokrije KAJ 1870, 15; Bio je pa 'znyimi Peter ſztojécsi i ſzegrejvajoucsi ſze KŠ 1771, 326
segréjvati se -am se greti se: i se rada [mačka] na sunci segreva AI 1878, 9; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao BKM 1789, 281; Peter i ſzegrejvao ſze je pri ognyi KŠ 1771, 149; i ſzegrejvali ſzo ſze KŠ 1771, 326
segrevajóči -a -e segrevajoč: Nazâ szi na mláde széde ino je Z-perotami szegrêvajôcs pokrije KAJ 1870, 15; Bio je pa 'znyimi Peter ſztojécsi i ſzegrejvajoucsi ſze KŠ 1771, 326
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost