- 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo
- 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja
// velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi - 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila
♦ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
Zadetki iskanja
- 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice - 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
- 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
// star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec
// nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib
♦ fiz. poševna ravnina
- 1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku
♦ med. izpah kolka - 2. redko grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih
♦ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom
- piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske
// grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel
- vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič
- vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo