Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
srobotína -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje
SSKJ
strkljáti -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem spraviti kam: strkljati kamen po bregu; jabolka so se strkljala v grmovje / ekspr. debeli solzi sta se ji strkljali po licih
SSKJ
šíbast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben šibi: šibasti poganjki; dolge šibaste veje
  2. 2. ki ima šibe: šibasto grmovje
SSKJ
šíbje -a s (ȋ) več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja
// grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki
SSKJ
šíbovje tudi šibóvje -a s (í; ọ̑) več šib, šibe: povezati šibovje v butaro
// grmovje s šibami: v gozdu raste samo šibovje
SSKJ
šíkara -e ž (ī) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje
SSKJ
šípkovje -a s (ī) šipkovo grmovje: razvaline je preraslo šipkovje
SSKJ
švígniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo
    // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal
  2. 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane
  3. 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal
  4. 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju
SSKJ
típati -am in -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo
    // dotikati se česa s prsti, z roko
    1. a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako bije, utripa srce
    2. b) zaradi ugotavljanja česa sploh: tipati otrokovo vroče čelo; tipal se je po nogi in začutil kri
    3. c) zaradi iskanja česa: tipal je po žepu in otipal svinčnik; tipati po steni, kje je stikalo / starkine roke so tipale po palici; tipati za vžigalicami / ekspr. tipati za pravo besedo iskati jo
      // v temi sta tipala pot
  2. 2. ljubkovalno prijemati koga, navadno žensko: začel jo je objemati in tipati
  3. 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: tipati bezgavke
  4. 4. s prislovnim določilom dotikajoč se predmetov hoditi, iti: tipati proti izhodu, skozi grmovje / ekspr. z avtomobilom je previdno tipal po zasneženi cesti počasi peljal; pren. v teh pesmih tipa pesnik v nov svet
  5. 5. ekspr. preiskujoče gledati, ogledovati: pogledi vseh so radovedno tipali ujetnika; z daljnogledom tipati po pobočjih, za stražarjem / s preiskujočimi očmi je tipal bratov obraz
  6. 6. ekspr. s previdnim poizvedovanjem, izpraševanjem poskušati izvedeti kaj: najprej je samo tipal, potem pa kar naravnost vprašal; ni tak, da bi tipal po ovinkih / komisija še vedno tipa za vzroki nesreče
    // s preiskovanjem, razmišljanjem skušati priti do česa: tipati za resnico; tipati za pravimi vzroki nesporazumov / s temi poskusi so začeli šele tipati za novim virusom
  7. 7. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se širiti, razširjati: skozi lino tipa mesečina; prvi sončni žarki so tipali po morski gladini / bukovo zelenje je tipalo vse više v goro
    ●     ekspr. po šipah so tipale snežinke rahlo padale; ekspr. žaromet je tipal po taborišču preiskoval taborišče; ekspr. tudi nas tipajo nadloge s stoterimi prsti tudi mi imamo veliko nadlog; ekspr. tipati se skozi neznanke življenja spoznavati, raziskovati jih
    tipáje: tipaje in obotavljaje se je začel spraševati; hodila je počasi, tipaje s palico
    tipajóč -a -e: kmet ogleduje klase, tipajoč jih s prsti; prvi tipajoči poskusi
SSKJ
trébež -a m (ẹ̑) 
  1. 1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
    // kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
  2. 2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
  3. 3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
    ♦     čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
SSKJ
tŕnast -a -o prid. (ŕ) 
  1. 1. ki ima trne: trnasti listi; trnasto grmovje / kuščar s trnastim repom
  2. 2. podoben trnu: trnast izrastek
SSKJ
upogíbati -am in -ljem nedov. (ī) delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati
// upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil
// upogibali so hrbte k tlom pripogibali so se
● ekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se
// spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju
    upogibajóč -a -e: plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje
SSKJ
utoníti utónem dov. (ī ọ́) 
  1. 1. nehote priti pod (vodno) gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča: deček bi utonil, če ga ne bi rešil neki kopalec; utoniti v ribniku
  2. 2. ekspr. izginiti pod (vodno) gladino; potoniti: vedro se je utrgalo in utonilo / ves prah je utonil v lužah
  3. 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: gledala je za njim, dokler ni utonil v gozd, v gozdu; prijatelja sta utonila v noč; utoniti v množici / njegove besede utonejo v splošnem trušču
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: utonil je v trden spanec; utoniti v spomine / ti dogodki so že utonili v pozabo / taborišče je utonilo v nočni tišini
    ●     ekspr. grmovje je utonilo v snegu grmovje je prekril sneg; ekspr. v vinu mu utonejo vse skrbi pozabi nanje; ekspr. sonce je utonilo za gore je zašlo; ekspr. brez njega bi utonila v blatu bi se moralno pokvarila; ekspr. utoniti v dolgovih zelo se zadolžiti; propasti zaradi dolgov; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; ekspr. jokala je, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito
SSKJ
vrbíčevje -a s (ī) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbičevje ob potoku; jelševje in vrbičevje / pletenje iz vrbičevja vrbovega šibja
SSKJ
vrbíčje -a s (ī) vrbovo grmovje, drevje: ob reki je rastlo vrbičje
SSKJ
vrbína -e ž (í) vrbovo grmovje, drevje: vrbina ob potoku / hoditi po vrbini po svetu, poraslem z vrbovim grmovjem, drevjem
SSKJ
vrbínje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: ob potoku raste mlado vrbinje / narezati vrbinja vrbovega šibja
SSKJ
vŕbje -a s (r̄) vrbovo grmovje, drevje: ob bregu raste mlado vrbje; jelševje in vrbje / privezati z vrbjem z vrbovim šibjem
SSKJ
vŕbji -a -e prid. (ȓ) redko vrbov: vrbje grmovje
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris
SSKJ
vŕbov -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal
♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar
Število zadetkov: 130