Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje]
    1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje
      1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: ↑brin
Celotno geslo eSSKJ
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: ↑brin
Celotno geslo eSSKJ
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
Celotno geslo eSSKJ
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]
    1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk
    4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih
ETIMOLOGIJA: ↑jurišni
Celotno geslo eSSKJ
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
    1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
    2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
    3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
    4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
      4.1. taka priprava, navadno kot del druge
    5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
    6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
krompírjevec krompírjevca samostalnik moškega spola [krompírjevəc]
    2. ekspresivno kdor (rad) jé krompir
ETIMOLOGIJA: ↑krompirjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bezgôvje -a [bəzgou̯je] s (ȏ)
bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
SSKJ²
bodèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi
// ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje
♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
SSKJ²
bodíčast -a -o prid. (í)
poln bodic: bodičasti morski ježki; osat je bodičast / bodičasta žica bodeča; bodičasto grmovje
// piker, zbadljiv: bodičast humor; bodičaste besede
SSKJ²
bodíčevje -a s (í)
bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica
SSKJ²
bodíčje -a s (ȋ)
bodičasto, trnato grmovje: bežal je skozi gosto bodičje
SSKJ²
bohôten -tna -o prid., bohôtnejši (ó)
bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike
    bohôtno prisl.:
    grmovje se bohotno razrašča
SSKJ²
brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é)
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
● ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
2. premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
SSKJ²
brínje -a s (ȋ)
brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
SSKJ²
dirjíhati -am nedov. (í)
zastar. dirjati, dirjastiti: dirjihati čez travnik in skozi grmovje
SSKJ²
drénje1 -a s (ẹ̑)
drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju
SSKJ²
drénovje -a s (ẹ́)
drenovo grmovje ali drevje:
SSKJ²
drobnolíst -a -o prid. (ȋ ī)
drobnolisten: drobnolisto grmovje
SSKJ²
gabríčje -a s (ȋ)
gabrovo grmovje, drevje: redko gabričje med skalami
SSKJ²
gábrov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje
Število zadetkov: 267