glógovje -a s (ọ̄)
glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
góst2 -a -o tudi -ó prid., gostêjši (ọ̑ ọ́)
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
- gósto in gostó prisl.:
gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
- gósti -a -o sam.:
nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
SSKJ²
góšča -e ž (ọ́)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah
// gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine
// mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj
3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
// ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo
4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča
● nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah
// gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine
// mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj
3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
// ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo
4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča
● nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih
SSKJ²
goščáva -e ž (ȃ)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo
// gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj
3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo
4. kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo
// gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj
3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo
4. kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava
SSKJ²
grmíčevje -a s (ī)
majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju
majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju
SSKJ²
SSKJ²
grmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
SSKJ²
grmôvje -a s (ȏ)
več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
SSKJ²
íva -e ž (í)
bot. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi, Salix caprea: iva raste ob potoku; grmovje, veje iv
bot. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi, Salix caprea: iva raste ob potoku; grmovje, veje iv
SSKJ²
SSKJ²
izkŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki
// odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla
2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples
1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki
// odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla
2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples
- izkŕčen -a -o:
izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina
SSKJ²
izžígati -am nedov. (ī ȋ)
1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje
// knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi
2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake
3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane
1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje
// knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi
2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake
3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane
SSKJ²
jelševína in jélševina -e [jeu̯ševina] ž (í; ẹ́)
1. jelšev les: uporaba krhke jelševine
2. jelševo drevje, grmovje: ob bregu je rasla visoka jelševina
1. jelšev les: uporaba krhke jelševine
2. jelševo drevje, grmovje: ob bregu je rasla visoka jelševina
SSKJ²
jélševje -a [jeu̯šeu̯je] s (ẹ́)
jelševo drevje, grmovje: jelševje zarašča travnik; skriti se v jelševje ob potoku / krčiti jelševje jelšev gozd / delati butare iz jelševja jelševih vej
jelševo drevje, grmovje: jelševje zarašča travnik; skriti se v jelševje ob potoku / krčiti jelševje jelšev gozd / delati butare iz jelševja jelševih vej
SSKJ²
kompáva -e ž (ȃ)
bot. rastlina s pernato deljenimi, bodičastimi listi in belkastimi ali rdečkastimi cveti v koških, Carlina: tam raste le kompava in grmovje
bot. rastlina s pernato deljenimi, bodičastimi listi in belkastimi ali rdečkastimi cveti v koških, Carlina: tam raste le kompava in grmovje
SSKJ²
krčevína -e ž (í)
zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: vinogradi in krčevine / oranje krčevin
zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: vinogradi in krčevine / oranje krčevin
SSKJ²
kŕčiti2 -im nedov. (ŕ r̄)
1. odstranjevati, sekati drevje, grmovje z zemljišča, zlasti v gozdu: krčiti goščavo, gozd, grmičje
// pridobivati obdelovalno zemljo: krčiti ledino; krčil je svet ob vodi
2. v zvezi krčiti pot delati pot na prej neprehodnem ozemlju: le s težavo (si) je krčil pot v gozdu / krčiti pot skozi sneg; pren., ekspr. krčiti pot demokraciji, svobodi
1. odstranjevati, sekati drevje, grmovje z zemljišča, zlasti v gozdu: krčiti goščavo, gozd, grmičje
// pridobivati obdelovalno zemljo: krčiti ledino; krčil je svet ob vodi
2. v zvezi krčiti pot delati pot na prej neprehodnem ozemlju: le s težavo (si) je krčil pot v gozdu / krčiti pot skozi sneg; pren., ekspr. krčiti pot demokraciji, svobodi
SSKJ²
kropíti -ím nedov. (ī í)
1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob
// tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev
2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči
♦ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob
// tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev
2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči
♦ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
SSKJ²
lepotíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. ki se goji za okras; okrasen: lepotično drevo; nasaditi lepotično grmovje
2. knjiž. lepotilen, kozmetičen: lepotična sredstva
● knjiž. lepotične napake lepotne
1. ki se goji za okras; okrasen: lepotično drevo; nasaditi lepotično grmovje
2. knjiž. lepotilen, kozmetičen: lepotična sredstva
● knjiž. lepotične napake lepotne
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 267
Dostopnost