Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zatêči -têčem dov., zatêci zatecíte; zatékel zatêkla (é)
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle
2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem / bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki
    zatêči se s prislovnim določilom
    1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet
    2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga
    ●     ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti
    zatékel -êkla -o:
    zatekle noge; zatekle veke
    zatečèn -êna -o:
    ima rdeče in zatečene roke
    ●     publ. zatečeno stanje dejansko
SSKJ²
zategníti in zatégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika
    zategníti se in zatégniti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
    // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog
    2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
    // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila
    zatégnjen -a -o:
    zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
    ●     ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
    ♦     glasb. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento
Celotno geslo Pohlin
zatišje [zatīšje] samostalnik srednjega spola

grmovje

Pleteršnik
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
SSKJ²
zaživéti -ím dov., zažível (ẹ́ í)
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela
2. vzbuditi občutek, kot da bi bil živ: ob obujanju spominov jima je prijatelj zaživel pred očmi / ekspr. pokrajina na sliki je zaživela
3. ekspr. začeti delovati: brez njegove zavzetosti društvo ne bi zaživelo; v tistem času je zaživelo več smučarskih klubov
// začeti potekati v večjem obsegu, bolj intenzivno: delo na kulturnem področju je zaživelo; vse načrtovane dejavnosti na šoli niso zaživele
4. ekspr. postati živahen, dejaven: ob glasbi so zaživeli; v veseli družbi je še sam zaživel; s pomladjo je spet zaživel / njen obraz zaživi ob misli na domače / ob njegovem nastopu je dvorana zaživela / pogovor ni mogel zaživeti
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: ob sobotah trg zaživi; zjutraj ulice zaživijo
5. ekspr. postati (ponovno) živ; oživeti: spomladi narava spet zaživi
● knjiž. on zna zaživeti s sočlovekom se zna vživeti vanj; ekspr. grmovje je v temi zaživelo v njem se je začelo nekaj gibati, premikati; knjiž. slovenski jezik je v Prešernovi poeziji zaživel z vso samoniklo močjo v Prešernovi poeziji se je pokazala vsa izrazna moč slovenskega jezika; ekspr. glavni liki romana ne zaživijo niso prepričljivi; veliko let je že minilo, odkar so na svetu zaživeli ljudje začeli živeti; zastar. z lahkomiselnim življenjem je zaživel dober glas zapravil
SSKJ²
zríniti -em dov. (í ȋ)
1. z rinjenjem spraviti kam: zriniti koga k vratom; zriniti pohištvo na sredino sobe; zriniti sneg s pločnika; zriniti na kup, stran
// ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: zriniti sina v medicino
2. ekspr. s prizadevanjem doseči, da kdo kam pride, kaj doseže: zriniti koga na dobro mesto; naši smučarji so se zrinili v svetovni vrh; vsi so se zrinili na položaje
    zríniti se 
    s težavo priti v množici ljudi kam: zriniti se k oknu, proti izhodu; zriniti se skozi gnečo / zriniti se na vlak, v avtobus / končno se je zrinil v kolono avtomobilov
    // s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: zriniti se skozi grmovje; zriniti se skozi vrata / ekspr. soteska je tako ozka, da se steza komaj zrine med pobočje in reko
    ●     ekspr. med partizane so se zrinili tuji agenti vrinili; pog., ekspr. ta se bo že zrinil naprej bo napredoval, uspel
    zrínjen -a -o:
    skupaj zrinjen sneg; v kot zrinjena omara
Pravopis
zríniti -em dov. zrínjen -a; zrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ sneg s pločnika; ~ vsiljivca k vratom; poud. zriniti koga v kaj ~ sina v medicino |spraviti|
zríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na vlak; ~ ~ skozi grmovje; poud. ~ ~ v reprezentanco |s težavo se uvrstiti|
Število zadetkov: 267