Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
glóždje tudi glóžje -a s grmovje, goščava: Gyö po trnyi, glô'zdji, grabaj KAJ 1870, 36; je vosztrêbo trnye i glo'zje KAJ 1870, 137; be'zijo i tu po trnyi, glô'zji KAJ 1870, 67
Celotno geslo Pohlin
gložje [glọ̑žje] samostalnik srednjega spola

glogovo grmovje; glogovje, LATINSKO: Crataegus

PRIMERJAJ: glogje, glogovje

SSKJ²
góst2 -a -o tudi prid., gostêjši (ọ̑ ọ́)
1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
// nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne
5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
♦ 
les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
    gósto in gostó prisl.:
    gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
    gósti -a -o sam.:
    nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi; po gostem mu je pisal pogostem
SSKJ²
góšča -e ž (ọ́)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah
// gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine
// mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj
3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
// ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo
4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča
 
nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih
Geografija
góšča -e ž
SSKJ²
goščáva -e ž (ȃ)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo
// gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj
3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo
4. kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava
Pleteršnik
grája 1., f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.-Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.-C.
Pleteršnik
grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
Celotno geslo Etimološki
gȓm -a m
Pravopis
grmáča -e ž (á) pokr. grmovje, goščava; redk. ~ kamenja, peska in skal grmada
Celotno geslo Pohlin
grmadišče [grmadíšče] samostalnik srednjega spola

grmovje

SSKJ²
grmíčevje -a s (ī)
majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju
Celotno geslo Sinonimni
grmíčevje -a s
majhno, nizko grmovjepojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: grmovje
SSKJ²
grmíčje -a s (ȋ)
majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje
SSKJ²
gŕmje -a s (ȓ)
grmovje: izginil je med drevjem in grmjem; gosto grmje
Pleteršnik
gȓmje, n. = grmovje, Jan., C.
Celotno geslo Kostelski
grmjeˈgr̥mje -a s
Prekmurski
grmóuvje tudi grmóvje -a s grmovje: i v szodisinszko grmouvje notrilücso KOJ (1914), 108; cvetje je brála med grmôvjem KAJ 1870, 13; se zadržáva pod grmovjom AI 1878, 10
SSKJ²
grmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
 
gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
SSKJ²
grmôvje -a s (ȏ)
več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
Število zadetkov: 267