Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
hlíniti, hlȋnim, vb. impf. 1) h. kaj, etwas heucheln, Cig., Jan., nk.; h. ljubezen, žalost, C.; hlinjen, verstellt, erheuchelt, Cig.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, gleißnerisch sein; prijaznega se hliniti, sich freundlich anstellen, Cig.
Pleteršnik
hlȋp, m. 1) der Luftstrom, der Hauch, der Windzug, Cig., Jan.; von starker Hitze, Cig.; h. od toplote gre, C.; — der Sturmwind, C.; jvzhŠt.; — 2) die äußere Luft, die Atmosphäre, Mur., V.-Cig., Jan., Notr.-Levst. (Rok.); — 3) der Schlurf, C.
Pleteršnik
hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Senožeče-Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.-C.; — schlucksen, C., Kras; hliplje, hlipa se mi, ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.-Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.
Pleteršnik
hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.
Pleteršnik
hodníca, f. 1) die Fußgängerin, Cig.; — 2) = premičnica, C., Z.; — 3) = hodišče, der Gang: prekrižana h., der Kreuzgang, Cig.
Pleteršnik
hodúlja, f. 1) = hodilnica, Cig., Jan. (rus.); — 2) pl. hodulje, die Stelzen, Cig., Jan. (hs.); — die Wandelfüße, die Gangbeine (zool.), h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
hohljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rauschen: reka hohlja v morje, Raič (Slov.); — 2) h. se, laut lachen, Cig.
Pleteršnik
hohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.; — 2) laut lachen, Mur.; = h. se, Jan.
Pleteršnik
hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
Pleteršnik
hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.
Pleteršnik
hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi (n. pr. zelje in fižol), Idrija-Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
Pleteršnik
hràm, hráma, m. 1) das Gebäude: njegovi hrami so lepi, vzhŠt.; pos. das Wohngebäude, das Haus, vzhŠt.; gornji h., das obere Stockwerk, Jap.-C.; božji h., das Gotteshaus, Jan., nk.; — ein Gebäude, das zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände dient, das Magazin, Cig., C., Gor., Tolm.; — der meist hölzerne Weinkeller in den Weingärten, Meg., Dol., Notr., jvzhŠt.; — 2) das Zimmer, Rez.-Baud.; die Kammer (zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände), Mur., Cig., Jan., C.
Pleteršnik
hrȃmba, f. 1) die Aufbewahrung, die Verwahrung; v hrambo dati, zur Aufbewahrung geben, DZ., ogr.-C.; pod sodno hrambo vzeti, in gerichtliche Verwahrung nehmen, DZ.; — 2) der Aufbewahrungsort, Mur., Cig.; — die Kammer, C.; iti v hrambo spat, C., Npes.-K.; jedilna h., die Speisekammer, Levst. (Pril.); cerkvena h., die Kirchenschatzkammer, C.; — das Fach (zum Aufbewahren [hranva]), Mur., Cig.
Pleteršnik
hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.-C.
Pleteršnik
hranílọ, n. 1) die Aufbewahrung: komu kaj na hranilo dati, C., Svet. (Rok.); za prevzemanje in hranilo, für die Uebernahme und Aufbewahrung, DZ.; — 2) das zur Aufbewahrung gegebene Gut (depositum), Cig., Jan., C., DZ.; — die Spareinlage, Jan. (H.); — 3) die Nahrung, die Speise, C.; — der Nahrungsstoff, Cig. (T.); — pl. hranila, die Ernährungsorgane, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) das Sparmittel, Cig.
Pleteršnik
hranȋtelj, m. 1) der Aufbewahrer, Jan. (H.); — 2) der Ernährer, der Erhalter, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), Zora.
Pleteršnik
hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.-Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
hrbə̀t, -btà, m. 1) der Rücken; na hrbtu nositi kaj; po hrbtu dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen; h. komu pokazati, jemandem den Rücken kehren; za hrbtom, hinterrücks; — 2) der Erdrücken, der Landrücken, der Bergrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; pogorski h., Jes.; — 3) die Rückenseite einer Klinge, Cig., C.; — 4) die Kehrseite einer Münze, V.-Cig., Jan.; die Rückseite eines Schriftstückes, Levst. (Nauk); — 5) pl. hrbti, Seitenleisten, Seitenbretter am Bauernwagen (anstatt der Leitern), Cig., M., C., BlKr., Rib.; — tudi hŕbət, -bta, Št.
Pleteršnik
hȓčək, -čka, m. 1) der Schweinerüssel, ogr.-C.; — 2) der Tannenzapfen, C.; smrekov h., Trst. (Glas.); — der Maiskolben, ogr.-C.; — 3) die röhrenförmige Mündung eines Gefäßes, Mur.; — 4) die Maurache (morchella), C.; — 5) der Hamster (cricetus frumentarius), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.).
Število zadetkov: 840