Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
átlasen -sna -o prid. (ā)
ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori; atlasna domača halja; bila je v beli atlasni obleki; stol z atlasno prevleko / atlasna polt; pes z atlasno belo dlako
♦ tekst. atlasna vezava tkanine
SSKJ²
batík in bátik -a m (ȋ; ȃ)
tekst. tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska: halja iz batika; v prid. rabi: izdelati v batik tehniki
SSKJ²
dalmátika -e ž (á)
1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika
2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka
SSKJ²
delén1 -a m (ẹ̑)
tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena
SSKJ²
domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
    domáče prisl.:
    prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
    ●     ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
    domáči -a -e sam.:
    vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
SSKJ²
dopéten in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
SSKJ²
gúbast -a -o prid. (ú)
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
SSKJ²
hálja -e ž (á)
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje; strah pred belimi haljami
SSKJ²
háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
SSKJ²
háljina -e ž (ā)
zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
SSKJ²
jútranji -a -e prid. (ú)
nanašajoč se na jutro:
a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja
b) jutranja in večerna stran
SSKJ²
jútranjka -e ž (ú)
jutranja halja: obleči jutranjko čez pižamo; jutranjka z velikim vzorcem
SSKJ²
klót -a m (ọ̑)
gladka enobarvna bombažna tkanina za podloge, delovne halje, prešite odeje: halja iz črnega klota / klot za podlogo
SSKJ²
klótast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz klota: klotast dežnik; klotasta šolska halja
SSKJ²
kréželjc -a [krežəljc] m (ẹ̑)
star. ovratnik, navadno pri svečanem oblačilu: bel kreželjc; dolga črna halja z naškrobljenim kreželjcem
SSKJ²
matinêja -e ž (ȇ)
1. dopoldanska kulturna prireditev, zlasti filmska: prirediti matinejo; iti k matineji, na matinejo / matineja filma
2. zastar. jutranja halja: obleči matinejo
SSKJ²
mesén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz mesa: mesena gmota; ekspr. ni vedel, ali vidi duha ali meseno bitje / mesene klobase
2. ekspr. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten1: mesena in duhovna ljubezen / to je zelo mesena ženska / meseno poželenje / mesen pogled
    meséno prisl.:
    meseno rdeča halja
SSKJ²
nabórnica -e ž (ọ̑)
1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga: bela nabornica; portret španskega plemiča z nabornico okoli vratu
2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc: pripeti si nabornico; čipkasta nabornica
// naborek, volan2: halja z nabornicami
SSKJ²
plášč -a m (á)
1. vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja: obleči, sleči plašč; podaljšati plašč; raztrgati plašč; krznen, volnen plašč; moder, siv plašč; podložen plašč; plašč iz balonske svile; plašč s kapuco; razprodaja plaščev; blago za plašče / dežni plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane; moški, ženski plašč; poletni, zimski plašč; tričetrtinski plašč / delovni, zdravniški plašč delovna, zdravniška halja; kopalni plašč ki se uporablja zlasti za na plažo, navadno iz frotirja
// knjiž., ekspr. kar je po funkciji podobno temu: siv plašč je prekril nebo / z oslabljenim pomenom: zaviti v plašč megle so šli naprej; zemlja leži pod plaščem snega; varuje ga plašč teme; pren. skril se je pod plašč laži; ogrniti se v plašč nedostopnosti; razgrniti čez kaj plašč pozabe
2. obroč iz gume za na kolo vozila: plašč se je zaradi številnih voženj že izrabil; zamenjati plašč / avtomobilski plašč; plašč za kolo
3. zunanji, varovalni del kakega predmeta, naprave: obdati rov z železobetonskim plaščem; emajlirani plašč štedilnika; plašč vesoljske kabine
● ekspr. obračati plašč po vetru zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; elektr. kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; etn. kozolec s plaščem stegnjeni kozolec, ki ima na enem izmed koncev podaljšan del strehe; fin. plašč del obveznice, na katerem so napisane najvažnejše določbe o posojilu; geol. zemeljski plašč plast zemeljske oble, ki leži pod zemeljsko skorjo; geom. plašč ploskev, ki pri prizmi, piramidi, stožcu, valju razen osnovnih ploskev omejuje telo; rel. mašni plašč; teh. elektrodni plašč mineralna obloga elektrode; parni, vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; zool. plašč mehka kožna guba na hrbtu mehkužcev, ki izloča snov za lupino
SSKJ²
pôla -e ž (ó)
1. večji kos papirja pravokotne oblike: preganiti polo; pregledoval je dolge pole, popisane s številkami / razrezati papir na pole / pola papirja
// s prilastkom tak kos papirja, prirejen za različne namene: popisna pola; izpolniti vprašalno polo / izrezovalna pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu
2. obrt. sestavni del ženskega krila od pasu do roba krila: urezati pole; sprednja, zadnja pola / krilo na štiri pole
3. nav. mn., star., navadno s prilastkom spodnji del daljšega oblačila, zlasti suknjiča, plašča: zaplesti se v plaščne pole; halja z dolgimi polami
● zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ biol. klična pola zarodna plast; min. pola tanjša plast rudnine; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; knjigoveška pola kos papirja določene velikosti, ki navadno trikrat preganjen dá v knjigi šestnajst strani; tiskovna ali tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; vzorčna pola natisnjena pola za ogled; um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka; zal. idealna avtorska pola
Število zadetkov: 32