átlasen -sna -o prid. (ā)
ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori; atlasna domača halja; bila je v beli atlasni obleki; stol z atlasno prevleko / atlasna polt; pes z atlasno belo dlako
♦ tekst. atlasna vezava tkanine
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
bȃjta -e ž
SSKJ²
batík in bátik -a m (ȋ; ȃ)
tekst. tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska: halja iz batika; v prid. rabi: izdelati v batik tehniki
tekst. tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska: halja iz batika; v prid. rabi: izdelati v batik tehniki
Celotno geslo
Ziljski
burtah burtaha samostalnik moškega spola
ƀúːrtax, ƀúːʀtax, ƀúːrtəx
1. predpasnik
na znàːm đẹ́ːwatẹ z ƀúːrtaxam
n̥ žìːđast ƀúːrtax
lẹ́ːđrast ƀúːrtəx
ʍsàːčem ǥwáːntọ [...] je ˈƀiu̯ ƀúːʀtax cùə m̥ pa facaˈlat
šùəstar je ˈmou̯ ƀúːʀtax in tíːšl’ar je ˈmou̯ ƀúːʀtax
ˈđər sa xrùːšče šˈlẹ pˈlet al pa pə̀rst đađàːjat al pa ˈđər sa jx kapáːlẹ [...] sa đˈra póːle đjàːl n sˈtar ƀúːrtax akùəlẹ
2. delovna halja
mùːj sìːn ǥˈre u̯ štáːwa, màː tìːst ƀúːʀtax z ʀakàːwamẹ
3. šolska halja
sa mẹ́ːlẹ [...] búːrtaše [...] čə́rne m̥ pa tùːkale ŋ̥ kràːǥl̥č ƀìəu̯ akùəlẹ
SSKJ²
dalmátika -e ž (á)
1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika
2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka
1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika
2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka
SSKJ²
delén1 -a m (ẹ̑)
tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena
tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena
SSKJ²
domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
- domáče prisl.:
prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
● ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
- domáči -a -e sam.:
vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
SSKJ²
dopéten in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
Celotno geslo
Etimološki
frȃk -a m
SSKJ²
gúbast -a -o prid. (ú)
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
Prekmurski
hàla -e ž halja: je Luther vu baracskoj hali prisao KOJ 1845, 60; v-nyihovo halo sze szám tüdi oblecsé KOJ 1848, 27
SSKJ²
hálja -e ž (á)
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje; strah pred belimi haljami
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje; strah pred belimi haljami
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
hálja -e ž
Pleteršnik
hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.-Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.-M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.-Let.
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 60
Dostopnost