Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh
Celotno geslo Frazemi
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
ā3 medm.,

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
Pleteršnik
kozáča, f. 1) eine große Ziege, Štrek.; hej kozača! Jurč.; — 2) der Holzbock, die Schnitzbank, Cig., C.; hölzerner Dreifuß, Mur., Danj.-Mik., C.; — der Eisbrecher, der Eisbaum (bei einer Brücke), Cig., Zora; — 3) eine Art Eule, C.
Pleteršnik
rusȋn, m. rus vol, Cig., C., Rib.-Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
hàjh medm. hej, oj: Eja, pero, hajh KAJ 1870, 7; Hajh – té szpádne i oblok vküpzmu'zd'zi KAJ 1870, 12; Hajh, moj prijátel! odgovori te z-'zlakom vdárjeni KAJ 1870, 37
Prekmurski
hèj medm. hej: Hej, pero, 'zibe pero, perce KAJ 1870, 7
Prekmurski
hǘj medm. hej: hüj vö z-sôle KAJ 1870
Prekmurski
pèrce -a s peresce: Hej, pero, moje vrlo perce KAJ 1870, 7
Prekmurski
skóurja -e ž skorja: Héj; szkourja KOJ 1833, 159; návade, nistere szo pa tak potrejbne szkoro, kak szkourja na drejvi KOJ 1845, 56
Prekmurski
vr̀li -a -o prid. priden, dober: Vrli szlovenszki Skolnik KOJ 1845, 3; Kâ je on vrli i delaven cslovek bio KAJ 1870, 112; Hej, pero, moje vrlo perce KAJ 1870, 7; Solszke návade vrloga Skolnika KOJ 1845, 6; steri dvá vrliva sziná grajati nepresztáne KOJ 1848, 60; 'Ze szo sze najsli nisteri verli môu'zi AIP 1876, br. 10, 1
vrléjši -a -e pridnejši, boljši: Nestimajte Moski! Ka szte vszi vrlejsi od vasih bojdikaj 'senszk KOJ 1845, 42
nájvrléjši -a -e najpridnejši: cslovek Naj plemenitejsi, Bojdi naj vrlejsi Z-ſzpametnimi delami BRM 1823, 327
Prekmurski
žìba -e ž gos: Hej, pero, 'zibe pero KAJ 1870, 7

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
hej [hȅj] medmet
  1. veleva goveji živini, naj hodi
  2. uporablja se za izražanje želje po pritegnitvi pozornosti
Celotno geslo Pohlin
hem [hȅmnepopoln podatek] medmet

uporablja se za izražanje želje po pritegnitvi pozornosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
aj2 povedkovnik
komu izraža čustveno prizadetost, strah, stisko; SODOBNA USTREZNICA: joj, gorje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
hej ► ˈxei̯ medm.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Pravilna raba vejice

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

Jezikovna
Premi govor s spremnim stavkom na sredini: problem ločil in začetnice

Kakšna so ločila in velika začetnica v premem govoru, kadar je spremni stavek na sredini? Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? "Nimam denarja," je zavzdihnil Peter, "porabil sem ga." "Zelo sem zadovoljen," je povedal in dodal: "Uspelo nam je!"

Število zadetkov: 39