Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
helénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Helena
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Helene samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
IZGOVOR: [heléna], rodilnik [heléne]
ZVEZE: hruška lepe Helene
Celotno geslo ePravopis
hruška
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
hruške samostalnik ženskega spola
sadno drevo
sadež
IZGOVOR: [hrúška], rodilnik [hrúške]
ZVEZE: hruška lepe Helene
Celotno geslo ePravopis
Kastor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kastorja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [kástor], rodilnik [kástorja]
BESEDOTVORJE: Kastorjev

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
tŕnek Frazemi s sestavino tŕnek:
bíti tŕnek za kóga, lovíti kóga na tŕnek, nastáviti kómu tŕnek, nastávljati kómu tŕnek, prijéti za tŕnek, ujéti kóga na tŕnek, ulovíti kóga na tŕnek, vréči [kómu] tŕnek, zagrábiti za tŕnek, zgrábiti za tŕnek
Celotno geslo Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.-C.

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.
Svetokriški
Narcisus -sa m osebno lastno ime Narcis: Dobrutliu kakor Anibal Cartagineski. Lep kakor Narciſſus im. ed. (III, 449) ǀ ſo pred Rihtariam s'perſego sprizhuali zhes S. Narciſsa tož. ed. Shkoffa (II, 402) ǀ vſy lepi Narciſſi im. mn., inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) 1. Narcís, lat. Narcissus ← gr. Νάρκισσος, bajeslovni lepotec 2. Sv. Narcís (umrl po 212), jeruzalemski škof
Svetokriški
spaka -e ž spaka: greh je ena grosovitna, inu shkodliva ſpaka im. ed. ǀ prezej Nabukadonosor ta nar garshi spaka im. ed. rata ǀ lety ſo raunu Kakor vna ſpaKa im. ed. Lamia imenuana ǀ en takorshen je glih eni spaki daj. ed. ǀ preoberne tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako tož. ed. ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko spako tož. ed. ǀ porodj … Eno ſtrashno ſpako tož. ed., glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje ſo bily paſsij, tu drugu truplu je bilu kazhje s' dolgim repam ǀ na vnem ſvejtu ſo perpraulene ſpake im. mn., katere do vekoma vaſs bodo martrale ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake im. mn. ǀ kir veliku spak rod. mn. ſtrashnih ſe najde ǀ do vekoma te paklenske ſpake tož. mn., katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ kaj s' ene grosovitne Spake tož. mn. sa Boga ſó molili

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Imena izdelkov in velika začetnica

Ali se pišejo stvari izdelkov z veliko začetnico?

Jezikovna
Izvor izraza »pangeljček«

Beseda pangeljček je najbrž arhaizem in izvira iz nemščine. Najdemo ga v domnevno Prešernovem verzu: Minca, Minca, učke imaš kot pangeljčke, žnabelce kot nageljčke, ziska pa sta povštrčka.

Ali obstaja kak Slovar arhaizmov? Je potreben?

Jezikovna
Naslavljanje oseb ženskega spola

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Jezikovna
Sklanjanje imena »Lilu«

Pozdravljeni,

zanima me pravilno sklanjanje imena Lilu (ž ali nevtralno).

Hvala.

Jezikovna
Še enkrat o Jumbu Vismi, pa o Krimu Mercatorju, Hisensu Gorenju, Drogi Kolinski …

Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?

Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.

»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.

Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:

  • kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
  • rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
  • vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
  • prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
  • izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
  • nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
  • Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
  • Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …

Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:

  • Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
  • Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
  • Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …

Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).

Število zadetkov: 15