Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bogàt stil. bôgat -áta -o prid., bogatêjši (ȁ ā; ó ā)
1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen
2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah z lepimi kombinacijami; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami
// po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi
3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje
4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo
    bogáto prisl.:
    bogato obdarovati; bogato obložena miza; bogato cvetoče drevje / ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati
SSKJ²
bógpomágaj in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á)
izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj
SLA 2
boljši
Glej:
Pravopis
bombardíran -a -o (ȋ) ~a hiša
bombardíranost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
bonitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na boniteto: bonitetna kartica; zbiranje, unovčevanje bonitetnih pik, točk / bonitetni podatki; bonitetni razred; bonitetni sistem; bonitetna agencija ali hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja plačilno sposobnost, zanesljivost zlasti bank, držav; bonitetna ocena; bonitetno obdobje, poročilo / bonitetni razred zemljišča
SSKJ²
bordél -a m (ẹ̑)
pog. javna hiša: pristaniški bordel; dekleta iz bordelov / ekspr. ne trpim bordela v svoji hiši
Pravopis
bordél -a m (ẹ̑) javna hiša
Celotno geslo Etimološki
bordẹ̑l -a m
SLA 2
boren
Glej:
SSKJ²
bórznoposrédniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nanašajoč se na borzne posrednike ali borzno posredovanje: borznoposredniški zastopnik; borznoposredniška družba / borznoposredniška hiša
Celotno geslo ePravopis
borznoposredniški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
borznoposredniška borznoposredniško pridevnik
nanašajoč se na borzno posredovanje
IZGOVOR: [bórznoposrédniški], ženski spol [bórznoposrédniška], srednji spol [bórznoposrédniško]
Urbanizem
bôvška híša -e -e ž
Geografija
bôvška híša -e -e ž
SSKJ²
bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
Pravopis
bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
Pleteršnik
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
SSKJ²
bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á)
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
// vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
// nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
● ekspr. veliki brat država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi; ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna sto tisoč cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
♦ etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov
    bráte ekspr.:
    dobro srečo, brate; ne boš, brate!
SSKJ²
brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
Pravopis
brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑)
1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje|
2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|
SSKJ²
brezmádežen -žna -o prid. (ȃ)
1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
2. knjiž. zelo čist: brezmadežna polt
    brezmádežno prisl.:
    hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.:, rel. Brezmadežna mati Jezusa Kristusa
Število zadetkov: 1321