Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvəsti in cvestinedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; énavadno sedanji čas
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● 
nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
    cvetóč -a -e:
    rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; 
prim. cveteti
SSKJ²
drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● 
knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ 
film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni
    drúgi -a -o
    1. samostalniška oblika od drugi: drugi je večji od prvega
     
    prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; pog. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu drugič
    2. navadno v zvezi z eden izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
    // v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim
SSKJ²
dvolíčnost2 -i ž (ī)
lastnost dvoličnega človeka: njegova dvoličnost in hinavščina; te svoje dvoličnosti niti skrival ni / pisatelj se je lotil dvoličnosti strankine politike
SSKJ²
farizêjstvo -a s (ȇ)
slabš. hinavščina, licemerstvo: boj zoper laž in farizejstvo / njegova pobožnost je pravo farizejstvo / mesto je gnezdo farizejstva
SSKJ²
hinávstvo -a s (ȃ)
hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo
SSKJ²
hinávščina -e ž (ȃ)
hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
SSKJ²
hipokrizíja -e ž (ȋ)
knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe
SSKJ²
hlímba -e ž (ȋ)
knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe
SSKJ²
licemérje -a s (ẹ̑)
knjiž. licemerstvo, hinavščina: bičati licemerje meščanske družbe
SSKJ²
pretvára -e ž (ȃ)
glagolnik od pretvarjati: njena odpoved je samo pretvara; hinavščina in pretvara
SSKJ²
pretvárjanje -a s (á)
glagolnik od pretvarjati: pretvarjanje vodne energije v električno / dovolj je tvojega pretvarjanja; hinavščina in pretvarjanje
SSKJ²
skrnôba -e ž (ózastar.
1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal
2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek
● 
zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost
SSKJ²
tračárjenje -a s (á)
glagolnik od tračariti: tračarjenje po hodnikih; tarče tračarjenja; iztočnica za tračarjenje; tračarjenje in hinavščina / javno, medijsko tračarjenje; žensko tračarjenje
SSKJ²
zahŕbtnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost zahrbtnega: ne marajo ga zaradi njegove zahrbtnosti; hinavščina in zahrbtnost / zahrbtnost ravnanja / ekspr. zahrbtnost gorske stene
// ekspr. zahrbtno dejanje: spletke in zahrbtnosti
Število zadetkov: 14