Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvəsti in cvesti] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
    cvetóč -a -e:
    rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; 
prim. cveteti
SSKJ²
drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni
    drúgi -a -o
    1. samostalniška oblika od drugi: drugi je večji od prvega
    ●     prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; pog. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu drugič
    2. navadno v zvezi z eden izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
    // v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim
SSKJ²
dvolíčnost2 -i ž (ī)
lastnost dvoličnega človeka: njegova dvoličnost in hinavščina; te svoje dvoličnosti niti skrival ni / pisatelj se je lotil dvoličnosti strankine politike
SSKJ²
farizêjstvo -a s (ȇ)
slabš. hinavščina, licemerstvo: boj zoper laž in farizejstvo / njegova pobožnost je pravo farizejstvo / mesto je gnezdo farizejstva
Pravopis
farizêjstvo -a s, pojm. (ȇ) slabš. |hinavščina|
Celotno geslo ePravopis
Goga
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Goge samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj iz Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi«
prispodoba kraja, za katerega je značilna družbena brezbrižnost, hinavščina
v prenesenem pomenu Grumova drama »Dogodek v mestu Gogi«
IZGOVOR: [góga], rodilnik [góge]
BESEDOTVORJE: Gožan, Gožanka, Gožančev, Gožankin, gožanski
Besedje16
hinavčina gl. hinavščina ♦ P: 1 (TL 1561)
Celotno geslo Etimološki
hinȃvec -vca m
Besedje16
hinavscina gl. hinavščina ♦ P: 1 (TC 1555)
Celotno geslo eSSKJ
hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej ↑hinavec
SSKJ²
hinávstvo -a s (ȃ)
hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo
Pravopis
hinávstvo -a s, pojm. (ȃ) hinavščina
Celotno geslo eSSKJ
hinávščina hinávščine samostalnik ženskega spola [hináu̯ščina]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavstvo
ETIMOLOGIJA: ↑hinavski
SSKJ²
hinávščina -e ž (ȃ)
hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
Pravopis
hinávščina -e ž, pojm. (ȃ) storiti kaj brez ~e
Celotno geslo Sinonimni
hinávščina -e ž
vedenje, govorjenje, s katerim se kdo kaže drugačnega, kot je v resnici, navadno boljšegapojmovnik
SINONIMI:
hinavstvo, slabš. farizejstvo, knj.izroč. hipokrizija, knj.izroč. licemerje, knj.izroč. licemerstvo, zastar. skrnoba, knj.izroč. tartifovstvo
Pleteršnik
hinȃvščina, f. die Heuchelei.
Celotno geslo Pohlin
hinavščina [hinȃvščina] samostalnik ženskega spola

hinavščina

Besedje16
hinavšina gl. hinavščina ♦ P: 4 (TR 1558, JPo 1578, MD 1592, TPo 1595)
SSKJ²
hipokrizíja -e ž (ȋ)
knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe
Število zadetkov: 37