Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
adíjo medmet [adíjo]
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
      1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
      4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]
    območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
Celotno geslo eSSKJ
juhêj medmet
    1. posnema glas pri vriskanju
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      2.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
    3. kot samostalnik, ekspresivno vrisk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juchhei iz juchen ‛vriskati’ + hei ‛juhu’
Celotno geslo eSSKJ
prehláden prehládna prehládno pridevnik [prehládən]
    ki je preveč hladen
ETIMOLOGIJA: ↑hladen
Celotno geslo eSSKJ
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
Celotno geslo eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
analítik -a m (í)
kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov; posli analitika in planerja / borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik; medijski, politični analitik; vojaški analitik / kemik analitik
SSKJ²
brezčústven -a -o prid. (ȗ)
ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost
SSKJ²
brezčútnež -a m (ȗ)
brezčuten, neusmiljen človek: hladen brezčutnež
SSKJ²
formálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
    formálno prisl.:
    delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
SSKJ²
frónta -e ž (ọ̑)
1. območje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti
// publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti
2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov
4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače
5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak
● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod
♦ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
SSKJ²
gostokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. hladnokrven, hladen: gostokrvni severnjaki
SSKJ²
hlád -a tudi -ú m (ȃ)
1. zmerno nizka temperatura: čutiti hlad; jutranji, večerni hlad; prijeten hlad; razgret konj je podrhtaval od hlada / hlad cerkve / postaviti jed na hlad na hladno; iti v hladu, star. za hlada v tistem delu poletnega dne, ko je prijetno hladno; ležati v hladu na prijetno hladnem prostoru, mestu, navadno na prostem / hlad piha, veje hladen veter, zrak
2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost: v očetovem glasu je bilo čutiti hlad; hlad njegovega odgovora ga je močno prizadel / v dvorani je zavladal mrtvaški hlad / publ. neonski hlad modernega sveta
SSKJ²
hláden stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnêjši (á ȃ á)
1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke
// ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo
// ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / hladni bife miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene; postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi
2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen
3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom
// ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen
● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; pog. hladna trajna hladna ondulacija; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev
♦ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov in z medsebojnim vojaškim ravnotežjem, zlasti v odnosu med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo v času od druge svetovne vojne do padca komunizma v začetku 90. let 20. stoletja; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico
    hládno tudi hladnó prisl.:
    hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je
    hládni -a -o sam.:
    rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli
SSKJ²
hládnež -a m (ȃ)
ekspr. hladen človek: zmerom je bil hladnež
SSKJ²
hladnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
knjiž. hladnokrven, hladen: hladnodušen človek / hladnodušno vedenje
SSKJ²
izvírek -rka m (ȋ)
voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvirek; hladen, močen izvirek; bogat izvirek zdravilne vode / pod hribom so trije izvirki studenci
// kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: izvirek reke; počivati pri izvirku
SSKJ²
jútranji -a -e prid. (ú)
nanašajoč se na jutro:
a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja
b) jutranja in večerna stran
SSKJ²
kanárski -a -o prid. (ȃ)
geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok
SSKJ²
kompléks -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu
// nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino
2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak
// z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov
3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov
// skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame
4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta
Število zadetkov: 181