Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
frapírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi: njegova interpretacija skladbe me je frapirala; razgled z gore ga je frapiral
♦ 
gost. hladiti peneče se vino v posodi z ledom z ročnim vrtenjem buteljke
SSKJ²
gasíti -ím nedov. (ī í)
ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo
 
ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
 
metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti
    gasíti se 
    ugašati: iskre so se gasile v noči
    gašèn -êna -o:
    gašeno apno
Celotno geslo Vezljivostni G
gasíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj onemogočati, preprečevati kaj navadno slabega
Vsa vas (mu) je gasila gorečo hišo.
2.
iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /hitro/ gasijo.
Pravopis
gorèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ kup sena; pesn. šopek ~ega maka |ognjeno rdečega|; poud.: ~ privrženec |navdušen|; hladiti si ~a lica |razgreta|; poud. goreč za koga/kaj biti ves ~ ~ delo |navdušen|
Celotno geslo Etimološki
hlȃd -a in hladȗ m
Celotno geslo Hipolit
hladejoč (hladeoč) deležnik

PRIMERJAJ: hladiti

SSKJ²
hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
    hladíti se 
    izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
     
    na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
    hladèč -éča -e:
    hladeča voda
    hlajèn -êna -o:
    hlajen prostor
Pravopis
hladíti -ím nedov. hládi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, hlajèn -êna; hlajénje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ vino; poud. ~ strast |pomirjati, zmanjševati|; hladiti komu kaj ~ bolniku čelo; Ventilator dobro ~i
hladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci
Celotno geslo Sinonimni
hladíti -ím nedov.
kaj delati kaj hladno, mrzlo
SINONIMI:
Pleteršnik
hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
Prekmurski
hladìti -ím nedov. hladiti: Hülni; hladiti KOJ 1833, 160; Ona mi hládi szmrten znoj KAJ 1848, 22
hladìti se -ím se hladiti se: Sze je szam nehladio KAJ 1870, 112
Celotno geslo Pohlin
hladiti [hladīti hladím] nedovršni glagol

hladiti

Vorenc
hladiti nedov.F6, aquiminariumkotel ẛa vinu hladiti; frigorificustú kar hlady; refrigerareohladiti, reṡhladiti, hladiti, reṡfriſhati; refrigeratorius, -a, -umkar hlady, vſe tú kar hlady; refrigescereṡupèt ohladiti, ṡupèt hladiti, reṡhladiti
Svetokriški
hladiti nedov. hladiti: je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat … luftu de ga imà hladiti nedol. (V, 244) ǀ bi bil imel poſtavit mersle rezhy, de bi ga hladile del. mn. ž (V, 548)
Celotno geslo Kostelski
hladitixˈladiːt -iːn nedov.
Celotno geslo Sinonimni
hladíti se -ím se nedov.
izgubljati toploto
GLEJ ŠE SINONIM: ohlajati se
Celotno geslo Hipolit
hlaječ (hladeč, hlaječ) deležnik

PRIMERJAJ: hladiti

Celotno geslo Hipolit
hlajen deležnik

PRIMERJAJ: hladiti

SSKJ²
hlajênje -a s (é)
glagolnik od hladiti: hlajenje mleka; hlajenje stanovanjskih prostorov s klimatskimi napravami; hlajenje z ledom / vodno, zračno hlajenje motorja
SSKJ²
jéza -e ž (ẹ́)
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● 
ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ 
rel. dan jeze sodni dan
Število zadetkov: 53