Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ájvar -ja m (ȃ)
gastr. hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: žlica ajvarja; čevapčiči s čebulo in ajvarjem; ajvar in gorčica; v prid. rabi: ajvar solata
Celotno geslo ePravopis
ameriško-ruski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ameriško-ruska ameriško-rusko pridevnik
ameriški in ruski
IZGOVOR: [amêriško-rúski]
PRIMERJAJ: ameriški, ruski
Farmacija
aq. cal. -- --
Geologija
bíber -bra m
Geologija
bíberska hládna dôba -e -e -e ž
Geologija
bíberska ledéna dôba -e -e -e ž
Geologija
bíberska poledenítev -e -tve ž
Geologija
bíberski glaciál -ega -a m
SSKJ²
bistríti -ím nedov., bistrèn (ī í)
razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave
// delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo
● 
hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja
    bistríti se 
    postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
SSKJ²
bledôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna
SSKJ²
brezosében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje
// neoseben, objektiven: brezosebna kritika
2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba
♦ 
jezikosl. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba
    brezosébno prisl.:
    v tem stavku je glagol rabljen brezosebno
SSKJ²
brísavica -e ž (ī)
zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin
Pleteršnik
brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.
Geologija
brüggenska hládna dôba -e -e -e ž
Geologija
brüggenski glaciál -ega -a m
ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón]
    1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: cvetača
SSKJ²
čáj1 -a m (ȃ)
1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz posušenih fermentiranih listov čajevca; zeleni čaj iz posušenih nefermentiranih listov čajevca / ledeni čaj hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj
// posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; vrečka zelenega čaja; zavitek ruskega čaja
 
farm. odvajalni, prsni čaj
2. popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih
Celotno geslo Frazemi
delováti Frazemi s sestavino delováti:
delováti kot bómba, delováti kot èn móž, delováti kot hládna pŕha, delováti [s kóm] na ísti valôvni dolžíni, delováti za svój žèp
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz do + kaj + le - več ...
Število zadetkov: 167