Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
brúno -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta
// nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov)
● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
SSKJ
cepín -a m (ȋ) gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod
// krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
SSKJ
drpáliti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber
// s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj
SSKJ
gŕčast -a -o prid. (ŕ) 
  1. 1. poln grč: grčast hlod; deske so bile grčaste / imel je rdeče grčaste roke
    // podoben grči: grčast izrastek
  2. 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: to so grčasti ljudje / biti grčaste narave
SSKJ
hlód -a m (ọ̑) 
  1. 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod
  2. 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
SSKJ
hlódec -dca m (ọ̑) manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci
SSKJ
hlódič -a m (ọ̑) manjšalnica od hlod: kolovoz utrjujejo s polaganjem hlodičev
SSKJ
jármenik -a m (ȃ) les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske
SSKJ
kávelj -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za
  1. a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji
  2. b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj
  3. c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji
    ♦     med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov
SSKJ
kobál tudi kobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol
SSKJ
kobíla -e ž (í) 
  1. 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
    ●     preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
  2. 2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile
  3. 3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila
    // opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila
SSKJ
koreníčnik -a m (ȋ) les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla
SSKJ
kŕcelj -clja tudi krcèlj -cljà m (ŕ; ə̏ ȁ) redko  
  1. 1. štrcelj: krcelj odrezane roke / krclji dreves
  2. 2. hlod: voziti krclje na žago
SSKJ
kŕlj -a m (r̄) hlod (za predelavo na žagi): nalagati krlje na voz
SSKJ
krožljív -a -o prid. (ī í) les. razpokan v smeri letnic: krožljiv hlod
SSKJ
lúščenje -a s (ú) glagolnik od luščiti: luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa; luščenje kože / hlod za luščenje; stroj za luščenje
SSKJ
méžiti -im, in mežíti in méžiti -im nedov. (ẹ̄; ī ẹ́) nar. vzhodno odstranjevati lubje z muževnega debla; majiti: mežiti deblo, hlod
SSKJ
napóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) 
  1. 1. nekoliko počiti: na soncu je hlod napočil
  2. 2. knjiž. začeti se, nastopiti: za naš kraj je napočil nov čas; čakala je, kdaj bo napočil težko pričakovani trenutek / komaj so čakali, da napoči mir
    ●     knjiž. krenili smo na pot, preden je napočil dan preden se je zdanilo
    napóčen -a -o: napočen kozarec; zvon je bil že napočen
SSKJ
obdelávati -am nedov. (ȃ) obdelovati: skrbno obdelavati zemljo / obdelavati hlod s sekiro / obdelavati pri pouku novo poglavje / mešetarja sta začela kupca obdelavati / obdelavati koga s pestmi
SSKJ
obdŕgniti -em dov., tudi obdrgníla (ŕ ȓ) 
  1. 1. z drgnjenjem odstraniti s površine: obdrgniti barvo, lak / obdrgniti ogorek ob hlod / obdrgniti čevlje ob predpražnik odrgniti; nož je obdrgnil kar ob hlače obrisal
    // z drgnjenjem nekoliko poškodovati; odrgniti: obdrgniti hlače; obdrgniti emajlirano posodo
  2. 2. podrgniti: žival ga je obdrgnila z glavo / obdrgniti mesne rezine s česnom, soljo in poprom
    obdŕgnjen -a -o: obdrgnjene hlače; obdrgnjena posoda
Število zadetkov: 58