Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ahm; tudi ahem medmet
    1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
    2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
Celotno geslo eSSKJ
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]
    1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
      1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
    2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
    3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
      3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
Celotno geslo eSSKJ
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]
    1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
      1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
    2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
    3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati
      3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
Celotno geslo eSSKJ
èh in êh medmet
    1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
      1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
    2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: ↑e
Celotno geslo eSSKJ
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
    2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
ETIMOLOGIJA: ↑mhm
Celotno geslo eSSKJ
khm medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
    2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
      2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno ↑mhm
Celotno geslo eSSKJ
mh2 glej mhm2, hḿ
Celotno geslo eSSKJ
mhm2; in mmm2; tudi hḿ; tudi mh2 členek
    1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v nem. mhm, angl. hm(m), hem, hrv., srb., rus. hm

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
hem gl. hm
SSKJ²
hm [hə̀m in hm̀] medm. (ə̏; m̏)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
SSKJ²
hmkati -am [hə̀mkati] nedov. (ə̏)
ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni
SSKJ²
hmkniti -em [hə̀mkniti] dov. (ə̀ ə̏)
ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je
SSKJ²
vprašánje -a s (ȃ)
1. ustno ali pisno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega: izreči, napisati, slišati vprašanje; ponoviti vprašanje; jasno, kratko, preprosto vprašanje; listek z vprašanji; vprašanja in odgovori / postaviti, zastaviti komu vprašanje; obrniti se z vprašanjem na koga; ekspr. zasuti koga z vprašanji / anketno, izpitno vprašanje; pri izpitu dobiti vprašanje iz zgodovine / pisno, ustno vprašanje
♦ lit. retorično vprašanje na katero se odgovor ne pričakuje; pravn. poslansko vprašanje javno vprašanje poslanca v parlamentu, s katerim se zahteva od vlade ali ministrstva odgovor o kaki zadevi
// kar se vpraša: vprašanje ga je prizadelo, razburilo; odgovoriti na vprašanje; vljudno vprašanje / ima kdo še kako vprašanje
2. dejstvo, da kdo kaj vpraša: dovoliti komu vprašanje; obotavljati se z vprašanji / kot vljudnostna fraza: oprostite vprašanju, kdaj odpotujete; kako se počutite? Hvala na vprašanju za vprašanje
3. navadno s prilastkom kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti: pojasniti, razčleniti, raziskati vprašanje / postaviti vprašanje krivde, odgovornosti; vprašanje, kje dobiti denar, ni rešeno / kaj storiti, to je zdaj vprašanje; publ. vprašanje zase so ranjenci
// kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in je potrebno rešiti: črnsko, manjšinsko vprašanje; ozemeljska vprašanja; rešiti stanovanjsko vprašanje koga; obravnavati vprašanje beguncev, razorožitve / knjiž. to je samo akademsko vprašanje; filozofsko, moralno vprašanje
4. nav. mn., s prilastkom stvar, pojav področja, kot ga določa prilastek: zanimajo ga gospodarska, kulturna, politična vprašanja; to so osrednja vprašanja njegove poezije / Inštitut za narodnostna vprašanja
5. v povedni rabi, s prilastkom izraža odvisnost uresničitve česa od tega, kar izraža prilastek: doslednost, umik je vprašanje časti; to je vprašanje morale, vesti / publ. njegova odstavitev je le še vprašanje časa odstavili ga bodo, samo ne ve se še, kdaj
6. ed., v povedni rabi kar je dvomljivo, negotovo: zmaga ni več vprašanje; to je še zelo veliko vprašanje; vprašanje je, če bo prišel / elipt. hm, vprašanje, če je stvar še dobra / naredil bo, vprašanje pa je, kdaj negotovo, neznano je
// ekspr. kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: to narediti ni vprašanje / denar ni vprašanje; taki izdatki so zanje veliko vprašanje

Slovenski pravopis

Pravopis
hm [hə̀m] razpolož. medm. (ə̏) ~, da, morda pa res; ~, da je premlad; ~, mu je pritrdil
Pravopis
hm̀kati -am [həm in hm] nedov. -ajóč, -áje; hm̀kanje (ə̏; m̏) poud. ~ in nabirati čelo |z medmetom hm izražati pomislek, dvom|
Pravopis
hm̀kniti -em [həm in hm] dov. (ə̀ ə̏; m̀ m̏) poud. Nič ni odgovoril, samo hmknil je |z medmetom hm izrazil pomislek, dvom|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
hm1 razpolož. medm.
izraža obotavljanje, pomislek, dvom
SINONIMI:
m da, m ja, e1, hja1, m, mda1, mh1, mhm1, mja1, mm, te2, tja1
Celotno geslo Sinonimni
hm2 člen.
GLEJ SINONIM: da3, saj2

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Celotno geslo Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
Število zadetkov: 28