čakálec -lca [čakau̯ca] m (ȃ)
kdor čaka: ambulantni hodniki so polni čakalcev; dolga vrsta čakalcev / vedno več je bilo boječnežev, čakalcev
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
etáža -e ž (ȃ)
1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju
2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah
♦ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema
1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju
2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah
♦ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema
SSKJ²
hodník1 -a m (í)
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
SSKJ²
interiêr tudi interjêr -a tudi -ja m (ȇ)
knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami
// notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen
♦ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru
knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami
// notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen
♦ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru
SSKJ²
katakómbe -kómb ž mn. (ọ̑)
podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca
podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
katakọ̑mbe -kọ̑mb ž mn.
SSKJ²
krížen -žna -o prid. (ȋ)
ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi
// ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja
♦ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; pravn. križno zasliševanje; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj
ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi
// ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja
♦ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; pravn. križno zasliševanje; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj
- krížno prisl.:
križno razporejeni hodniki
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
kŕt kŕta samostalnik moškega spola [kə̀rt]
ETIMOLOGIJA: = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. *krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide. *(s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ - več ...
- 1. manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki živi pod zemljo; primerjaj lat. Talpa
- 2. vohun, ki posreduje zaupne informacije o organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, državi
ETIMOLOGIJA: = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. *krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide. *(s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ - več ...
SSKJ²
labirínt -a m (ȋ)
kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic
♦ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu
kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic
♦ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu
Celotno geslo
Etimološki
labirȋnt -a m
SSKJ²
labirínten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije
♦ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi
nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije
♦ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi
SSKJ²
počézen -zna -o prid. (ẹ̑)
1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os
// vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki
2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno
♦ fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri
1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os
// vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki
2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno
♦ fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri
- počézno prisl.
počez: postaviti počezno
SSKJ²
SSKJ²
samostánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice
● ekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolna
♦ rel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan
nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice
● ekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolna
♦ rel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan
- samostánsko prisl.:
samostansko urejen
● ekspr. živeti samostansko osamljeno, zdržno; ekspr. samostansko preprosta sobica zelo preprosta, z malo pohištva
SSKJ²
SSKJ²
stebríčen -čna -o [stəbričən] prid. (ȋ)
ki ima stebriče: hiša s stebričnimi hodniki; stebrična dvorana
ki ima stebriče: hiša s stebričnimi hodniki; stebrična dvorana
SSKJ²
stebríščen -čna -o [stəbriščən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost