Zadetki iskanja
Svetokriški
lipa -e ž lipa: obeden nej hotel imeti ni Cipres, ni Smreko, ni lipo tož. ed., sakaj de ſi glih ſo lepè vidit, vener ſo nerodovitne (I/1, 165)
Svetokriški
lojtra -e ž lestev: ena lujtra im. ed., katera od semle do Nebeſs je dosegla ǀ je vidil eno gorzha liutra tož. ed. ǀ lete lujtra im. mn. ſo imele petnajſt shtabel ǀ lete lujtra im. mn. pomenio MARIO Divizo ǀ O shegnane shtenge, inu ſtutaushenkrat ſrezhne luitra im. mn. ǀ na ſhpriklah tijh luiter rod. mn. je vidil nekatere dushe ſtati ǀ je vidil ene viſſoke lujtra tož. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra tož. mn. prikashejo ǀ letu nam je hotel dati saſtopit G. Bug skuſi une zhudne lujtra tož. mn. ǀ Taiſte zhudna lujtra tož. mn., katere je Iacob vidil ǀ nepotrebuje luitra tož. mn. kakor uni Angeli ǀ hudizh je mene omotil, de ſim gori na te lujtre tož. mn. shla ǀ je hotela po enih viſokih lujtrah mest. mn. hodit ǀ po tajstih lujtrah mest. mn. je gori shla ← bav. srvnem. lǫiter; izgleda, da je beseda v mn. v večini primerov srednjega spola.
Svetokriški
lotrica -e ž nečistnica, priležnica, prostitutka: jest nejſim obena loterza im. ed., shivim s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ bote tedaj sa volo te loterze rod. ed. Nebeſhku krajleustvu, inu G: Boga hotel sgubiti ǀ njegovi priatelni, inu shlahta ſo ga proſsili de bi taisti loterzi daj. ed. Slavu dal, inu ſe oshenil ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi daj. ed. ǀ uni bo ſvojo loterzo tož. ed. guantau truz eni Gospodizhni ǀ vſakateri je ſvojo laterzo tož. ed. v' hishi imel ǀ Ie bil en Gospud, Kateri eno nuzh je per eni loterzi mest. ed. leshal ǀ s'to nasramno loterzo or. ed. Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi lotry, inu loterze im. mn., KaKor ta obtoſhena ǀ Thedora pak je molila v'hishi teh loterz rod. mn. ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik loterz rod. mn., ter to ner lepshi veno kembro poklizhe ǀ raishi ſi dal Loterzam daj. mn., norzam, pſſam, kakor pak petleriam ǀ norze, loterze tož. mn. raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ En drugi loterze tož. mn. dershi, ter meni, de je Goſpojsku djajne ǀ vſe ſvoje blagu s' loterzami or. mn. je bil sapravil ǀ vſo tvojo erbszhino s' Loterzamy or. mn. ſi ſaprauil ǀ Ony pak h' temu ſe ſo ſmejali, inu ſupet damu shli kratke zhSſse, inu nesramne lushte tribat s'ſvojmi loterzy or. mn. ǀ ti mosh tuoio sheno, ti mati tuoio hzher s' lotarzi or. mn. smeriash ǀ uſo ſuojo erbszhino s'lotarzami or. mn. ſapravil je bil ǀ vſe ſvoje blagu je bil s'Loterzamy or. mn. ſapravil → loter
Svetokriški
lučati nedov. lučati, metati, obmetavati: ſa krajlam tekal, inu s'kamejnom, inu s'blatam njega luzhal del. ed. m (II, 177) ǀ je od velike iese kameine gori v' nebeſſa luzhal del. ed. m, kakor de bi hotel Samiga Vſigamogozhiga Boga vdarit (V, 405) ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali, de bi v' njega luzhali del. mn. m (V, 225)
Svetokriški
lut(e)rski -a prid. luteranski: nihdar nej hotel od te faush Luterske rod. ed. ž vere odſtopit (I/2, 44) → Luter
Svetokriški
Madijanitar -ja m prebivalsko lastno ime Midjanec: ſo bili pobili na enkrat 132000 Madianiterjou rod. mn. ǀ ſe je hotel zheſs Madjaniterje tož. mn. vojskovati ǀ En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery or. mn. je bil Bogu dopadezh Midjánci, lat. V Madianitae, zveza nomadskih plemen (SP 4 Mz 25,17); → Medijanitar
Svetokriški
Marcela -e ž osebno lastno ime Marcela: kakor ta bogaboyezha vduva Marcella im. ed., katera ſvojga Gospuda ta ſedmi meſſiz po ohzeti je bila sgubila ǀ en shlahten, inu bogat Gospud je hotel Marcello tož. ed. sa sheno imeti ǀ S. Piſſmu tudi huali … Marcello tož. ed., katera je Chriſtusa zhaſtila Sv. Marcéla, vdova (pribl. 325–410)
Svetokriški
Mardoheus -a m osebno lastno ime Mordohaj: ta pravizhni Mardochæus im. ed. je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona ǀ Venem duori ſe najde ta verni Mardocheus im. ed., inu ta neverni Aman ǀ ſaine … Mardochenſa rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Aman je bil na gauge obejshen, katere je bil Mardochæuſu daj. ed. perpravil ǀ vſo zhaſt, inu hualo ſturite Mardochæusu daj. ed. ǀ dokler bom vidil ſtati Mardochæuſa tož. ed. pred Krajlevim Duoram ǀ Krajl Aſſverus kadar je hotel de bi vſy Purgary, inu shlahtniki zhaſtili Mardochæusa tož. ed. ǀ je bil perpravil gauge sa tiga brumniga Mardoheuſa tož. ed. ǀ ta hudobni Aman sa volo ſaurashtva, kateru je imel zheſs tiga nedolshniga Mardosheuſa tož. ed. Mórdohaj, lat. V Mardochaeus (SP Est 2,2)
Svetokriški
maša -e ž maša: kadar je bila masha im. ed. vun, gre s' zerkvi ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar kadar S. Maſha im. ed. ſe bere ǀ ſo bly ena ſenza, ali figura offra S. Mashe rod. ed. ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe rod. ed. neſamudilj ǀ nerada gre h'S: Mashi daj. ed., nerajshi h'pridigi ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi daj. ed. ǀ kadar en takorshen S. Dan bi neshal k' S. Maſſi daj. ed. ǀ vezhkrat ſim S: Masho tož. ed. v'Prasnik samudil ǀ grè v'Cerku, shlishi eno Maſho tož. ed. ǀ S. katol: Cerqu per S. Mashi mest. ed. naſs opomina ǀ nemoresh smeram polure per s: maſhi mest. ed. stati ǀ per pol mashi mest. ed. nej moli, per tej drugi pol mashi mest. ed. nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ per s. Maſhj mest. ed. ǀ pod masho or. ed. skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho or. ed. ſe ſmejeio ǀ nei bil opravil taiſti dvei Sveti Mashi tož. dv. ǀ bodo sa vasho dusho Mashe im. mn. brane ǀ Kadar ſo bile s. Maſhe im. mn. vun, Pashe grè K'apnenizi ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash rod. mn. andohtlivu poshlushali ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham daj. mn. ſtregla ǀ obeden nej hotel plazhat mashe tož. mn., katere ta pervi dan ſò bile brane ǀ nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe tož. mn., inu molitvu malu maral ǀ On bò s' ſvojmi Svetimi Mashami or. mn. pogaſſil ogin zapuščena maša zadušnica (?): mashe sapushene rod. ed./tož. mn. sa mojo dusho neopraula < slovan. *mь̀s'a ← lat. missa iz liturgičnega stavka īte, missa est
Svetokriški
maščevanje -a s maščevanje: maszhovajne im. ed. tebe drashi, de bi ti tudi njega v' shkodo trahtal perpravit ǀ bom s' shpotam, inu shkodo oſtal bres maszhovaina rod. ed. ǀ naſh lubi Ieſus poshehmal bo naſſ Isvelizher, inu nikar vezh Bug tega mashuaina rod. ed. ǀ tebi grenku pride odpuſtiti bres shtrajfinge, inu maszhovana rod. ed. ǀ sa volo mashzovaina rod. ed., nevoshlivoſti, poshreshnoſti. etc. gnado boshio sgubè ǀ bi jeſt n' hotel ludem odpuſtiti, inu maszhuaina rod. ed. ſe sdershati ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud te vojskè, inu maszhuajna rod. ed. ǀ nej G. Bug tu maszhovajne tož. ed. na ſebe vſame ǀ v' pakli vpyeio maszhovajne tož. ed. zhes Mahometa ǀ bodo vpyle mashzuvaine tož. ed. ǀ Ta offertni vſe ſvoje dopadejne inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt … ta ſerditi v' maszhvajne tož. ed. ǀ puſti meni zhes tvoie maszhovaine tož. ed. ǀ usdigne tu maszhuajne tož. ed., inu hozhe teh nedolshnih krij preliti ǀ vezh mashzhuvajne tož. ed., kakor pak odpuszhajne lubite
Svetokriški
maščevati se -ujem se nedov. maščevati se: Slon ſe je hotel maszhovati nedol. nad tem sholneriam ǀ koku bi ſe mogli mashzhovati nedol. ǀ kakor de bi Bug nad tabo nemogal ſe mashzhuati nedol. ǀ hudizh sapovej ſe mashzhuvati nedol. ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm mashzuat nedol. ǀ nameiſti katerih Bug ſe maszhuje 3. ed. zhes te shive ǀ reshalen ſe maſthuje 3. ed. zhes ſvoje nepriatelne ǀ sakaj tedaj tudi ſedaj ſe ne mashzhujete 2. mn. zhes lete hudobne, inu panone sholnerie ǀ Rihtar ſe je zhes taiſte maszhoval del. ed. m na meiſte te Vduve ǀ de bi ſe nameiſti nie zhes tebe mashzhoval del. ed. m ǀ de bi Ioſeph ſe nemaszhaval +del. ed. m zhes nyh ǀ sakaj bi ſe vy maszhovali del. mn. m ǀ preſs vſe milosti, inu gnade ſo s'taistim ſe maſhzvali del. mn. m zhes ſvoje nepriatelne
Svetokriški
maškara -e ž maska: Hudizh, kadar je hotel Evo sapelat, je bil ſe oshemil, kir oblizhe, ali mashkaro tož. ed. te kazhe je bil oblekil ǀ je vshe enaſtara navada ob Puſti dobre vole biti, ſe shemit, inu v' mashkarah mest. mn. okuli ſe klatit (V, 164) ← it. maschera ‛maska, maškara’
Svetokriški
meniti -im nedov. meniti: jest menim 1. ed. de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ Menem 1. ed. de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva ǀ Meinim 1. ed. de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ Raunu taku jeſt meinem 1. ed. de vſakateri Ozha ſturi ǀ jeſt mejnem 1. ed., de bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa ǀ Satorai jeſt meneme 1. ed. de Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor ǀ Sakaj menish 2. ed. de Bug tebe neuſhlishi kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ mejnish 2. ed., de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ kaj mènish 2. ed. ti, kateri na drugu sdaj nemiſlish, temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ kaj menishde 2. ed.+ ti ſama ſi en Angel ǀ meini 3. ed., de je hotel njega utopit ǀ De ſi lih mejni 3. ed. de sna plavat, bo utonil ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni 3. ed. de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij, de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ kadar menimo 1. mn. shiveiti, shiveine od nas beishj, inu h' konzu ſe perblishuje ǀ kaj menite 2. mn. de ta kuga pomeni ǀ Sakaj meinite 2. mn., de Adam je bil is Paradisha pahnen ǀ Sakaj mejnite 2. mn. Nem. Nem., de uni bogati mosh je bil fardaman ǀ sakaj menio 3. mn. de raunu tulikain glidu imaio, kulikain dny ſo v'lejti ǀ menjo 3. mn. de bi leta neproſsila suojga krajla, de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ sa guishnu meinio 3. mn. de bodo s' nebeskem lonam od Boga polonani ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil del. ed. m vudobit ǀ sim menu del. ed. m de s'Kusi letu Bug ſe nebode reshalil ǀ ona je sa gvishnu menila del. ed. ž de ſo travo s' shkariami poſtrigli ǀ Ajdje ſo menili del. mn. m, de ona je Amma vſyh ludy ǀ ſo mejnili del. mn. m, de je en vbogi ſaromak ǀ Drugi ſò minili del. mn. m, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ tize ſo menile del. mn. ž, de je pravu naterlih grosdje
Svetokriški
meriti -im nedov. meriti, tj. 1. ugotavljati mero, ocenjevati: nimate te druge ſamy po ſebi mirit nedol., ſizer zhe vy ſte hudobni, bote vſe te druge sa hudobne ſodili ǀ kadar bi Angel prishal mirit nedol. Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge s' hisho Boshio, inu s' tem folkam ǀ ti ſam po ſebi druge mirish 2. ed., inu mejnish, de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ miri 3. ed. tudi te ludy, aku tudi ony imaio v' Zirkvi Svete misly ǀ Zholnar gleda, inu myri 3. ed., zhe skoraj bo na breih perplaval ǀ G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril del. ed. m ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 2. ciljati: ter miri 3. ed. zhloveka s' Camejnam
Svetokriški
mi mi zaim. mi: my im. mn. m njemu ſe v'punt poſtavimo ǀ kakor mi im. mn. m pruti njemu ǀ kakor mij im. mn. m s'Bugam ǀ kadar smo my im. mn. ž bily po tebe poslale ǀ je od nas rod. mn. shal v'dalno nebeſko deshelo ǀ Je skerbela, inu nas rod. mn. ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni otrozy ǀ G: Bug tulikain sheli od naſs rod. mn. to S: Lubesan ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam daj. mn. iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ pridi k'nam daj. mn. tuoje krajlestvu ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti, de bi knam +daj. mn. nemogla priti ǀ daj nambulshi daj. mn.+ kup Nebeſſa ſizer obedn yh nebo hotel kupit ǀ takrat G: Bug tudi bode nas tož. mn. shtrajfal, na naſs tož. mn. posabil ǀ naſſ tož. mn. opomina S. Leo Papesh ǀ Vſakateri zhlovik sa take naſ tož. mn. dershi, kakor sa Chriſtusave Shlushabnike ǀ Albertus Magnus neſs tož. mn. podvuzhij ǀ prezhudnu inu tudij sanaſs +tož. mn. nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ Chriſtus je per naſſ mest. mn. na ſemlj prebiual ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy or. mn. napolnile ǀ Poidi s' nami or. mn. v' Zerku ǀ je poterdil s' nami or. mn. ta vezhni Myr ǀ taku tudi Bug s'nami or. mn. ǀ Kar ſo bilij nashi starishi s'namij or. mn. rejd sgubili ǀ shelish s'namy or. mn. myr imejti ǀ G. Bug je ſturil ſnami +or. mn., kakor ſo Krajli dellali ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo snami +or. mn. dellat ǀ Chriſtus bo ſnamy +or. mn. ſturil, kakor s'shulery ſturi en Preceptor ǀ gredò snamy +or. mn. kamerkuli ſe obernemo ǀ On ſe prednami +or. mn. ponisha Dvojinske oblike so navedene pri → midva.
Svetokriški
Miha m osebno lastno ime 1. Mihej: je hotel rezhi Prerok Micha im. ed. ǀ Micha im. ed. ie povedol meiſtu, kir bò rojen 2. Miha (?): En Ajdouski Mosh Micha im. ed. imenouan en dan je bil ene popotne ludij zhes nuzh v'ſvojo hisho gorj vſel, letij ſagledajo veni kambri malike, ali Bogove, katere Micha im. ed. je molil ǀ shlishio ta shraj, inu klagovajne ſe naſaj obernejo, ter k'michu daj. ed. pravio 1. → Mihea(s) 2. Neki pogan s tem imenom
Svetokriški
mogoče prisl. mogoče: nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ Volar je hotel vuoly vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil
Svetokriški
mogočnost -i ž mogočnost: ſledna mogozhnoſt im. ed. je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ S. S. Vuzheniki pravio de vſe lastnusti Boshje, kakor je Modrust, Praviza, Sastopnost, Mogozhnost im. ed., Oskarblejne, Dobruta, inu Milost Boshja ſo ſam Bug ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti rod. ed. ſe imel njega bati ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj Magozhnoſti daj. ed. offer S. Mashe ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu ſvejtu Svojo Mogozhnoſt tož. ed. ǀ Iest sim tebe skusi mojo Boshyo Mogozhnost tož. ed. ſtuaril ǀ takorshno mohozhnoſt tož. ed. reshalit ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio or. ed. ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe tebe neusdignil is suojo mogozhnostio or. ed. ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti im. mn., inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
Svetokriški
mojster -tra m mojster, učitelj: Mojſter im. ed. sazhne te perve Note pejti ǀ Se veliku shtima, inu lubi en dober Mojster im. ed. ǀ v'mej poshreshnimi levomij je bil en Moister im. ed. tiga posta ratal ǀ Chriſtus nash Moiſter im. ed. je bil tudi odpuſtil ǀ Peld ſvojga Mojſtra rod. ed. Platona ǀ Kadar bi nebil shular tiga Nebeskiga Mojſtra rod. ed., cellu meſtu bi hotel konzhat ǀ nihdar nebodete bulshiga Mojstra rod./tož. ed. neshli kakor je Christus ǀ bi ſe ſvojmu mojſtru daj. ed. ſuper ſtavila ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra tož. ed. ǀ sa ſvojga Mojstra tož. ed. ſposna ſijnu Boshijga ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra im. dv. ǀ Glihi vishi ty duhouni Mojſtri im. mn. imaio ſturiti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga … od Mojſtrou rod. mn. vſe andverhe ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi moiſtre tož. mn. poklizali ← dalm. rom. ma(g)istre < lat. magister ‛učitelj, svetovalec, vodja, poveljnik’
Svetokriški
Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 25
- Naslednja »
Število zadetkov: 484
Dostopnost