Zadetki iskanja
Pleteršnik
óvəs,* -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
pokázati, -žem, vb. pf. zeigen; pokaži, kar imaš v roki! s prstom komu kaj p.; pot p., den Weg weisen; p. komu, kako se orje; vrata p., die Thüre weisen; zobe p. komu, jemanden anblecken; hrbet p. komu, jemandem den Rücken kehren; pete p., das Fersengeld nehmen, Jan.; — vorzeigen, vorweisen: p. pisma, izpričevala; — zum Vorschein bringen: čas bo pokazal, die Zeit wird lehren, Cig.; an den Tag legen; p. svojo slabost, svojo ničnost; z delom, v dejanju svojo ljubezen p.; — p. se, sich zeigen, zum Vorschein kommen, erscheinen; p. se v praznični obleki; p. se iz vode; solnce se je pokazalo izza oblakov; — pokazalo se je, es hat sich herausgestellt; — p. se hvaležnega, sich dankbar erweisen, Cig., nk.
Pleteršnik
prekrotovíčiti, -ȋčim, vb. pf. Blutstriemen beibringen, durchbleuen: p. koga črez glavo in črez hrbet, Jurč.
Pleteršnik
Prekmurski
pǜklav -a -o prid. grbav: Komi hrbet vözrasté, püklav sze zové KAJ 1870, 33; Püklava 'zena KŠ 1771, 215; kákso grdo, püklavo, okajeno babo za czomperniczo prekricsijo KOJ 1845
Pleteršnik
raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
Pleteršnik
speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).
Prekmurski
ščetìnjasti -a -o prid. ščetinast: zacsne ribati scsetinyaszti szvinyszki hrbet AIP 1876, br. 8, 6; Na gobci má duge ščetinjaste bajusi AI 1878, 20
Pleteršnik
Pleteršnik
tȋł 1., tȋla, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.-Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
Pleteršnik
ugíbati 2., -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad 2. ugeniti; 1) biegen, beugen, Mur., Cig.; u. hrbet, den Rücken beugen, C.; u. glavo na vse strani, Telov.; — 2) u. se komu, jemandem weichen; — Platz machen: stari se mladim ugibljejo, C.
Pleteršnik
ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Prekmurski
vö̀zrásti -zrastém dov. izrasti: Komi hrbet vözraszté, püklav sze zové KAJ 1870, 33
vö̀zràšeni -a -o dorasel: vékša vözrašena gosanca AI 1878, 34
vö̀zràšeni -a -o dorasel: vékša vözrašena gosanca AI 1878, 34
Pleteršnik
vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.-Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.
Pleteršnik
zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).
Pleteršnik
zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; (fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.-Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.-Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
Prekmurski
zbičǜvati -ǘjem nedov. bičati: Záto ga li zbicsüjem KŠ 1771, 251; Jezuſa pa zbicsüje KŠ 1771, 94; I, geto ga zbicsüjo, vmorijo ga KŠ 1771, 233; Jezuſa i zbicüvao ga je KŠ 1771, 328
zbičǜvani -a -o bičan, prebičan: Jezus zbicsüvani je KMK 1780, 15; hrbet, grozno za nász zbicsüvani KM 1783, 64; Pilatus ſcsé Kriſztuſa zbicsüvanoga piſztiti KŠ 1771, 328; Vidla je Sziná zbicsüvanoga KM 1783, 239
zbičǜvani -a -o bičan, prebičan: Jezus zbicsüvani je KMK 1780, 15; hrbet, grozno za nász zbicsüvani KM 1783, 64; Pilatus ſcsé Kriſztuſa zbicsüvanoga piſztiti KŠ 1771, 328; Vidla je Sziná zbicsüvanoga KM 1783, 239
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost