Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln (intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.
Svetokriški
družba -e ž družba: katerim ta drushba im. ed. Nebeſhka na shlushbo ſtreshè ǀ vſo ſvojo drushbo tož. ed., inu shivino na en hrib s' ſabo pele ǀ Angeli ſò Jacobu drushbo tož. ed. dershali ǀ eno preſelzo vſel, inu v'drushbi mest. ed. ſvoje lube je predil ǀ v' drushbi mest. ed. teh Angelou ǀ prezej prozh s' ſvoio drushbo or. ed. potegne ǀ vy v'Cerkvi pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo or. ed. Nebeſhko ſe ſmeiate ǀ s' veliko drusbo or. ed. Nebeſko
Svetokriški
Enejada -e ž stvarno lastno ime Eneida: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius ſvojo Georgico, inu AEnejado tož. ed. (IV, 310) Eneída, Vergilov ep, ki govori o tem, kako se je Enej rešil iz premagane Troje prišel v Italijo.
Svetokriški
Georgika -e ž stvarno lastno ime Georgika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius ſvojo Georgico tož. ed., inu AEnejado (IV, 310) Geórgika, lat. Georgica, Vergilova didaktična pesnitev
Svetokriški
gora -e ž gora: njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd: bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib
Vorenc
goreč del., F17, Aetna, gorezhi hrib v'Sicilÿ; ardens, gorèzh, ſerzhán; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; candens carbo, gorèzh vogel; cometa, cometes, ena laſſata ṡvéṡda, nova gorèzha ṡvéṡda; flammans, vuṡhgán, gorèzh; fervens ſpiritu, v'duhu gorèzh; flagrans, gorèzh; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; ignescens, -tis, gorèzh; lucernae, gorezha ſveitila; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; pyropus, -pi, en gorèzhe farbe ṡhlahtni kamen; rubus ardens, en gorezhi garm; titio, -onis, ena glovnîa, enu ogoreilu, ali gorèzhe poleinu; torris, -ris, ena gorèzha glavnîa
Pleteršnik
gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
Prekmurski
gumìla -e ž
1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9
2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
Svetokriški
hebreiš2 prisl. hebrejsko: taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
Svetokriški
hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
Pleteršnik
hrb, m., nam. hrib (?) C.
Pleteršnik
hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
Celotno geslo Pohlin
hrib [hríb] samostalnik moškega spola

gora, hrib

Vorenc
hrib m, F17, Aetna, gorezhi hrib v'Sicily; claudius mons, Rogazha hrib; collis, hrib; coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba; deruptus collis, en ſterm hrib; fastigium, verh ali ſhpiza ene gorrè ali hriba; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh ali ſhpiza eniga hriba; montosa via, v'hrib ſterm poot; montosus, -a, -um, v'hrib ſtermú; oceanus Atlanticus, tú morjé v'Mauritanji pod tem hribom Atlans; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; radices montis, pod hribom, kir gorra ṡazhne; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; testaceus mons Romae, en hrib v'Rimi ṡgúl is zhripyn; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; transire colles, po hribéh poskakovati
Svetokriški
hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
Celotno geslo Megiser
hrib -a samostalnik moškega spola
Pleteršnik
hríbəc, -bca, m. 1) dem. hrib; — h. na nogi, der Fußrist, Hip.-C.; — 2) hrȋbəc, = hribovec, C., Dol.-Slovan.
Celotno geslo Pohlin
hribec [hríbǝc] samostalnik moškega spola

majhen hrib; hribček

Celotno geslo Megiser
hribec -bca samostalnik moškega spola
Pleteršnik
hríbər, -bra, m. = hrib, C., Rož.-Kres, KrGora-DSv.
Število zadetkov: 125