Zadetki iskanja
1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje
// nav. mn. podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje: vožnja čez grbine; kljub gostemu prometu se občina ni odločila za namestitev grbin / cestne grbine
♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik
nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9
2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
- 1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k skoku, hitremu premikanju
- 1.1. ponazarja skok, hiter premik
- 2. izraža, da govorec opozarja na kaj nenavadnega, nepričakovanega
- 3. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
- 4. ironično ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib
// mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja
● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 19
- Naslednja »