Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
goreč del.F17, Aetnagorezhi hrib v'Sicilÿ; ardensgorèzh, ſerzhán; caminus ignis ardentisena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; candens carbogorèzh vogel; cometa, cometesena laſſata ṡvéṡda, nova gorèzha ṡvéṡda; flammansvuṡhgán, gorèzh; fervens ſpirituv'duhu gorèzh; flagransgorèzh; fornax accensagorèzha, reṡbélena pèzh; ignescens, -tisgorèzh; lucernaegorezha ſveitila; mucus, -ciſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi; myxos, myxiplavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; pyropus, -pien gorèzhe farbe ṡhlahtni kamen; rubus ardensen gorezhi garm; titio, -onisena glovnîa, enu ogoreilu, ali gorèzhe poleinu; torris, -risena gorèzha glavnîa
SSKJ²
goríca -e ž (í)
1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
Pravopis
goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
Celotno geslo Etimološki
goríca1 -e ž
Pleteršnik
gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
SSKJ²
grbína -e ž (í)
rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje
// nav. mn. podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje: vožnja čez grbine; kljub gostemu prometu se občina ni odločila za namestitev grbin / cestne grbine
 
geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik
SSKJ²
gríč -a m (í)
nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
Geologija
gríč -a m
Prekmurski
gumìla -e ž
1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9
2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
Svetokriški
hebreiš2 prisl. hebrejsko: taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
SSKJ²
hólm -a m (ọ̄)
star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu
 
geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec
Pravopis
hólm -a m (ọ́; ọ̑) star. grič, hrib; zem. osamelec
Geografija
hólm -a m
Pravopis
hólmec -mca m s -em (ọ́; ọ̑) manjš., star. majhen grič, hrib
hòpla medmet
    1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k skoku, hitremu premikanju
      1.1. ponazarja skok, hiter premik
    2. izraža, da govorec opozarja na kaj nenavadnega, nepričakovanega
    3. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
    4. ironično ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hoppla, ojačenega velelnika od hoppeln ‛skakljati, poskakovati’, glej hop
Svetokriški
hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
Pravopis
hóstnat -a -o; bolj ~ (ọ̑) star. gozdnat: ~ hrib
hóstnatost -i ž, pojm. (ọ̑) star. gozdnatost
Pleteršnik
hrb, m., nam. hrib (?) C.
Celotno geslo Etimološki
hŕbet -bta m,
SSKJ²
hríb -a m (í)
1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib
// mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja
● 
star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
Število zadetkov: 371